Skupina strokovnjakov, ki jo vodi Boštjan Brezovnik z mariborske pravne fakultete, je pripravila osnutek zakona o pokrajinah. Razmišljajo o uvedbi 11 pokrajin, vezanih na mestne občine. Kako bodo potekale nadaljnje aktivnosti, pa so govorili na delovnem sestanku strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje, ki je bil danes v DS.
Kot je pojasnil Brezovnik, osnutek zakona o pokrajinah temelji na zakonodaji, ki je bila pripravljena v letih 2007/2008 v času ministra Ivana Žagarja. So pa koncept pokrajine zastavili nekoliko drugače, tako da bi bila ta po svoji organizacijski strukturi čim bolj približana ureditvi v občini.
Predvidoma do srede septembra bi pripravili še zakon o ustanovitvi pokrajin. Po Brezovnikovih besedah so se orientirali na koncept 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča. Izbiri takšnega izhodišča je botrovalo tudi dejstvo, da so ga podprli v združenjih občin.
Ostalih izvedbenih zakonov, ki bi urejali denimo financiranje in prenos pristojnosti, v tej prvi fazi ne bi pripravljali, saj bi jim vzelo več časa, kot so predvideli. Če jim uspe prepričati politiko, da je predlagani koncept dober, pa je po Brezovnikovem prepričanju zakon o pokrajinah vsebinsko zadosten.
Osnutke zakonodaje bi nato v septembru predstavili štirim predsednikom, 17. oktobra bi v okviru državnega sveta potekal na to temo strokovni posvet, 24. oktobra pa bi sledil še posvet pri predsedniku republike, kamor bi povabili tudi predstavnike vseh političnih strank. Na tem posvetu pa bi ugotovili, ali obstaja zadostna politična volja, da se pelje postopek naprej.
Zatem je predvidena javna razprava, v januarju oz. februarju bi začeli zbirati podpise podpore k predlogoma obeh zakonov, ki bi jih vložili po poti ljudske iniciative s podpisi 5000 volivk in volivcev. Ker bi bil to strokoven predlog, pa bi se izognili situaciji, da bi ena politična opcija podala predlog, druga pa bi ga zavrnila, je pojasnil Brezovnik.
Ideja je, da bi državni svet kot nevtralno telo v sodelovanju s strokovnjaki brez vnaprejšnje politizacije poskušal pripeljati projekt do faze, ko bi na tem področju zaznali širok konsenz in bo njegova realizacija možna. Nato bi se vklopila tudi vlada, na koncu so škarje in platno v njenih rokah in rokah poslanskih skupin v DZ, je pojasnil predsednik DS Alojz Kovšca. A dokler ne bo konsenza v lokalnih skupnostih in podpore projektu pri županih, lahko politika naredi karkoli, pa bo zadeva obstala, je dodal. Sta pa po njegovi oceni politična klima in odnos javnosti v tem trenutku ugodna bolj kot kdajkoli.
Ivan Žagar, ki je kot minister pred leti vodil na koncu neuspešen projekt ustanavljanja pokrajin, je prepričan, da tega ni mogoče izpeljati brez sodelovanja vlade. Izrazil je tudi bojazen, da bi lahko v primeru, da bi se razprava vlekla, zadeva zvodenela, sploh v drugi polovici mandata. Žagar tudi upa, da se ne bodo ukvarjali le s številom pokrajin, njihovimi imeni in sedeži, ampak s tistim, kar je daleč najbolj pomembno, torej vsebino oziroma vprašanjem prenosa pristojnosti.
Tudi strokovnjaki, ki so se oglasili s svojimi stališči, so naklonjeni temu, da se pozornost najprej nameni vprašanju, katere pristojnosti bi prenašali na pokrajine. Šele temu pa bi, kot se je zavzelo kar nekaj od njih, sledilo vprašanje števila pokrajin. Danes pa so med drugim izpostavili tudi vprašanje odprave dvotirnega upravnega sistema in vrste različnih administrativnih sistemov znotraj države, kot so recimo centri za socialno delo ali policijske uprave.
Strokovna skupina naj bi se znova dobila okrog 20. avgusta s konkretnimi predlogi za dopolnitev osnutka zakona. Brezovnik je napovedal, da se bodo potrudili do takrat pripraviti tudi razrez na konceptu 11 pokrajin. Septembra pa bi nato sledili regijskimi posveti, ki bi jih organizirala združenja občin.
Kot je dejal, se lahko skupini pridruži še kakšen strokovnjak, ki bi to želel, doslej se jih je zbralo skoraj 40, ki vsi delajo pro bono. Odprli pa so tudi posebno spletno stran, kjer že objavljajo osnutek zakona o pokrajinah.