Pogajalska “moč” Šarca v Evropi: Slovenija pod nesposobno vlado zapravila podpredsedniško mesto v Evropski komisiji, zavzema pa se za resor brez dejanske vloge!?

Glede vprašanja voditeljice o postopku izbire slovenskega komisarja, pri čemer naj se kandidati SDS ne bi omenjali, je bil dr. Logar precej kritičen: »Hočete reči, da mediji ne omenjajo nobenega? Ker zaenkrat uradnega, razen osebne želje evropske poslanke  SD Tanje Fajon in aktualnega zunanjega ministra, so vsa ostala imena na mizo prinesli v bistvu mediji, realnega pogovora v tej državi v zvezi s tem še nismo imeli, kar je pa mislim, da škoda.«

Po besedah  poslanca se tudi vodstvo stranke SDS in LMŠ ne pogovarja niti v ozadju o morebitnem slovenskem kandidatu za komisarja.  »Mislim pa, da bi bilo nujno, da se stranke medsebojno dogovorijo. Prvič iz tega vidika, da se sploh na nacionalni ravni dogovorimo, kateri resorji so dejansko za nas pomembni, ne pa, da predsednik vlade navrže en resor in pravi, da je to najboljši, po drugi strani pa, da se tudi izbere najboljšega kandidata, kar Slovenija premore in tudi, da ga izberejo stranke na koncu koncev, ki so v Evropskem parlamentu, ne pa stranke, ki jih v bistvu tam niti ni,« je poudaril poslanec.

V zvezi z resorjem za širitev, ki ga kot prioritetnega navaja Šarec je dr. Logar dejal, da »je to resor, ki ga v naslednji komisiji v bistvu ne bo. Bo dodatek nekemu resorju, tako kot je bil v tej. Do širitve ne bo prišlo, tako da to je resor brez dejanske vloge, razen, če je šlo že za nek političen dogovor med Šarcem in SD-jem, da bo Tanja Fajon postala komisarka in imamo potem tukaj neko politično trgovino.«

Voditeljica je opozorila, da se, kar se tiče vodilnih položajev v EU (predsednik Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Evropskega sveta, predsednik Evropske centrale banke in visoki predstavnik za zunanjo politiko), zdi, da so ustanoviteljske države EGS-ja vzele stvari v svoje roke. Poslanec dr. Logar je bil ob tem mnenja, da se v tem kaže predvsem poziv tistim novim državam, da v javnih izjavah ne govorijo, da nimajo kaj misliti, da bodo počakali kaj se bo zgodilo. »Model spitzenkandidata je bil zavrnjen ravno zaradi nasprotovanja nekaterih vplivnih novih držav članic in so potem predsedniki vlad in držav članic sklenili nek nov kompromis, ki pa ni najslabši in ni slab. Treba se je zavedati, da so glavne funkcije prevzeli prvokategorniki, v bistvu, bolj izkušeni politiki, dolgoletni ministri, predsedniki vlade, tudi že predsedniki parlamenta in da v tem pogledu lahko z relativnim zaupanjem gledamo v turbulentne čase, ki so pred nami,« je povedal poslanec in nadaljeval: »Je pa to tudi jasen poziv drugim državam članicam, tudi novim državam članicam, ki so ostale zunaj, da so zelo zahtevne v pogajanjih za podpredsedniška mesta komisije. In še enkrat, tu širitev zagotovo ne bo podpredsedniško mesto.«

Na vprašanje o tem, kje je v teh pogajanjih Slovenija, pri čemer se zdi, kot da po 15 letih članstva Slovenije ni nikjer, niti na podpredsedniških mestih Evropskega parlamenta, je poslanec odvrnil, da je to »teža naše zunanje politike.«

Izjave Marjana Šarca, da smo z izkupičkom glede vodstvenih položajev v okviru EU lahko zadovoljni, pa je poslanec dr. Logar komentiral: »Če smo imeli železje v ognju, potem ne moremo biti zadovoljni, ker nobeno železo se ni skovalo. Slovenija je čakala in gledala in je, glede na to, da je bilo soglasje sprejeto, vesela. Po tej logiki bomo veseli celih pet let, če bo neko soglasje.« Poslanec je nato tudi jasno poudaril, da je Slovenija tu zamudila. »Zamudila je že takrat, ko predsednik vlade ni odšel govoriti v Evropski parlament. Zamudila je eno priložnost, da bi sebe postavila na ta zemljevid v nadaljnjih pogajanjih za pomembna, podpredsedniška mesta v Evropski komisiji.«