Ob obravnavi poročila SDT pozivi k boljšemu pregonu bančnega kriminala in korupcije v zdravstvu

Odbor DZ za pravosodje je danes dokončal obravnavo poročila Specializiranega državnega tožilstva, (začel jo je sredi junija), ki ga je do nedavnega vodil Harij Furlan. Ob tem je bilo slišati predvsem pozive opozicijskih poslancev, da je treba okrepiti pregon bančnega kriminala in korupcije v zdravstvu. Predstavnica SDT je odgovorila, da stanje ni tako črno, kot se prikazuje.

Kot je navedeno v poročilu, je SDT lani vložil več obtožnic in obtožnih predlogov, kot leto prej. Ko gre za fizične osebe, so bile te pravnomočno obsojene v 61 odstotkih primerov, ko gre za obtožbe zoper pravne osebe, pa so obsodilne obsodbe dosegli v 20 odstotkih. Njihovi tožilci so statističnomanj učinkoviti od tožilcev z okrožnih državnih tožilstev, a hkrati tudi obravnavajo bolj zapletene postopke.

Predvsem opozicijski poslanci so v razpravi izražali nezadovoljstvo s pregonom bančnega kriminala in korupcije v zdravstvu. Anja Bah Žibert (SDS) je ocenila, da podatki o pregonu bančne kriminalitete ne morejo biti razlog za optimizem, medtem ko pri odkrivanju korupcije v zdravstvu napredka praktično ni.

“Do zdaj se je glede razkrivanja kaznivih dejanj v bančništvu tudi skozi preiskovalne komisije v DZ zgodilo marsikaj, a je le malo takih, ki zaradi bančnega kriminala sedijo v zaporu,” je opozorila Eva Irgl (SDS). Iva Dimic (NSi) je dodala, da bi se moral SDT na področju pregona bančnega kriminala kadrovsko okrepiti. Ob tem je spomnila, da so slednje že pred časom neuspešno predlagali ravno v NSi.

Poslanec SDS mag. Dejan Kaloh je na ministrico za pravosodje Andrejo Katič naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s kršitvijo zakona o tajnih podatkih na Specializiranem državnem tožilstvu.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovana ministrica za pravosodje, ga. Andreja Katič!

V letnem poročilu o poslovanju Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije (SDT RS) za leto 2018 smo lahko prebrali tudi sledečo navedbo, ki jo je podpisal odhajajoči vodja SDT Harij Furlan, ki je bil v začetku junija s strani Vlade RS imenovan za vrhovnega državnega tožilca. Izredno zaskrbljujoča navedba, da na SDT RS še vedno ni urejeno področje hranjenja, ravnanja in dela s tajnimi podatki (in to za stopnje zaupno, tajno, strogo tajno) bi morala sprožiti vse varnostne alarme v državi, a od pristojnih deležnikov (Ministrstvo za pravosodje, Urad vlade RS za varovanje tajnih podatkov) se ni oglasil še nihče.

Na 12. strani predmetnega letnega poročila v razdelku 2.3. Finančne in materialno-tehnične podlage namreč piše: »Na SDT RS je še vedno nerešeno hranjenje, ravnanje in delo s tajnimi podatki, in sicer od stopnje zaupno dalje, saj za varovanje teh podatkov ni ustreznega varovanega in opremljenega prostora z ustrezno računalniško opremo. Pri tem ne gre za nobeno novo zakonsko obveznost, pač pa za stanje, ki v preteklosti ni bilo urejeno.«

V javnost je prek medijev in žvižgačev v zadnjih letih kar nekajkrat odteklo nekaj zelo občutljivih tajnih podatkov tako iz policije kot tožilstva (tudi iz SDT RS!) in sodišča, zato se lahko upravičeno vprašamo, če je do tega odtekanja prišlo tudi zaradi razlogov, ki so jih navedli na SDT RS.

V zvezi s tem ministrico za pravosodje, gospo Andrejo Katič, sprašujem:

1. Kdaj bo Ministrstvo za pravosodje zagotovilo finančna sredstva za ureditev hranjenja, ravnanja in dela s tajnimi podatki v za to primernem prostoru, ki dejansko omogoča vzpostavitev varnostnega območja?

2. Kaj je Ministrstvo za pravosodje naredilo do sedaj, da bi preprečilo večletno očitno kršenje zakona o tajnih podatkih in da se ta velik varnostni problem na Specializiranem državnem tožilstvu RS reši?

3. Ste na Ministrstvu za pravosodje na Specializiranem državnem tožilstvu RS preverili, če imajo vzpostavljen vsaj sistem zaznavanja tovrstnih incidentov morebitnega odtekanja podatkov in kako so, če so, sploh ukrepali, če je do tega prišlo?

4. Ali ste na Ministrstvu za pravosodje na Specializiranem državnem tožilstvu RS preverili, če imajo ustrezno varnostno dovoljenje, ki ga izdaja Urad vlade RS za varovanje tajnih podatkov in če tudi to ni bilo pridobljeno v nasprotju z Zakonom o tajnih podatkih? 35.b člen Zakona o tajnih podatkih namreč v prvem odstavku določa: »Pristojni organ izda organizaciji varnostno dovoljenje, če: 1. organizacija izpolnjuje fizične, organizacijske in tehnične pogoje za varovanje tajnih podatkov v skladu s tem zakonom in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi.«

Namestnica vodje SDT Darja Šlibar je nasprotno menila, da stanje ni tako alarmantno. Po njenih podatkih ima SDT s področja bančne kriminalitete odprtih 75 zadev, od katerih je večina že na sodiščih. V sodni preiskavi je 19 zadev, postopki potekajo zoper 120 obdolženčev, od tega 77 bančnikov. V 16 zadevah so vloženi obtožni akti zoper skupno 54 oseb, od tega 30 bančnikov. Do konca junija je bilo izdanih 14 sodb, od tega 12 obsodilnih, šest je že pravnomočnih. Skupna očitana škoda znaša okoli 42 milijonov evrov, je navedla.

Na področju korupcije v zdravstvu so bili po njenih besedah obtožni akti vloženi v petih zadevah, postopki potekajo zoper 31 oseb, skupna očitana škoda pa znaša 230.000 evrov. Med drugim je bila pred nekaj dnevi vložena zahteva za preiskavo zoper tri osebe v zadevi, ki se nanaša na žilne opornice, kjer očitana nezakonito pridobljena korist znaša okoli 750.000 evrov, je povedala.

Del razprave se je vrtel tudi o vprašanju, ali je dopustno, da državni svet zahteva ustanovitev preiskovalne komisije DZ v zadevi Franc Kangler, kjer očitki letijo tudi na delo tožilstva. Maša Kociper (SAB) je ocenila, da je zahteva za ustanovitev takšne komisije skrajno nenavadna, a je bila hkrati tudi kritična do organov pregona v zadevah, povezanih z nekdanjim mariborskim županom.

Med drugim je menila, da gredo pristojni organi velikokrat v pregon na premalo osnovanih temeljih in z željo po pozornosti medijev, “na koncu pa imamo 17 ali 21 zadev, ki so bile procesirane in padle”. “To, da je toliko zadev padlo, kaže na neko čudno odstopanje. Prepričana sem, da takšnega odstotka pri obtožbah običajno ni,” je dejala in pozvala k odgovornemu delu.

Šlibarjeva je odgovorila, da SDT v zvezi s Kanglerjem vodi le eno zadevo, da pa tudi sicer na SDT odločitve za pregon in vlaganje obtožnih predlogov sprejemajo le, če so izpolnjeni vsi dokazni standardi.