Odbor DZ za notranje zadeve je danes v drugi obravnavi podprl predlog novele zakona o državni meji. Ta po mnenju vlade zagotavlja učinkovitejše vodenje postopkov za določitev primerne višine odškodnine lastnikom obmejnih zemljišč, na katerih so nameščene tehnične ovire. DZ bo predlog novele po nujnem postopku obravnaval na julijski seji DZ.
Veljavni zakon o nadzoru državne meje določa, da policija sme postaviti, namestiti in uporabljati tehnična ali druga sredstva za opravljanje nadzora državne meje ali preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. Ker pa se s tem posega v ustavno pravico lastnine, zakon določa upravičenost do nadomestila lastniku ter omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist.
Ker so se postopki omejitve lastninske pravice in določitve odškodnine izkazali za dolgotrajne in zapletene, je vlada pripravila spremembe, ki jih je na današnji seji predstavil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Sandi Čurin. Vlada s spremembami po njegovih besedah zagotavlja hitrejše in učinkovitejše vodenje postopkov sporazumevanja za ustanovitve služnosti v javno korist in za določitev primerne višine odškodnine.
V razpravi članic in članov odbora je bilo med drugim slišati očitke o zamikih izplačevanja odškodnin, ki da so poleg tega tudi prenizke. Kot je opozoril poslanec SDS Branko Grims, je to do ljudi nespoštljivo, tudi sicer pa se vlada po njegovi oceni reševanja tega področja loteva “po kavbojsko”.
Da novelo pozdravljajo, je povedal poslanec NSi Blaž Pavlin. Podobno je dejal tudi Robert Polnar iz DeSUS, ki pa je obenem opozoril, da na ravni EU ne obstaja enotna politika oz. strategija, na kakšen način se soočiti z migrantsko krizo.
Na drugi strani so predlogu novele nenaklonjeni v Levici. Kot je dejal poslanec Boštjan Koražija, nasprotujejo žici na meji, saj je nevarna, nezakonitih prehodov meje pa da ne preprečuje. Spomnil je tudi na 12 utopljenih in dva pogrešana migranta v lanskem in letošnjem letu.
Da je predlog s pravnega vidika slab, je ocenil tudi poslanec SNS Dušan Šiško, a mu vendarle napovedal podporo. V razpravi se je dotaknil tudi dejstva, da ograje ležijo na slovenski strani meje in da bi si lahko Hrvaška v prihodnje skušala dele ozemlje onkraj ograje prisvojiti. (sta)