Na vseslovenskem srečanju izpostavili problem izseljevanja mladih iz Slovenije

0

Na 18. vseslovenskem srečanju v državnem zboru je danes prevladovala razprava o problematiki izseljevanja mladih iz Slovenije. V razpravi pa so prisotni delilitudi svoje življenjske izkušnje, videnje domovine in kritike države.

Pozornost letošnjega vseslovenskega srečanja so namenili problematiki izseljevanja mladih iz Slovenije in njihovemu vračanju v matično domovino, je dejala podpredsednica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Karla Urh. Opozorila je, da tudi boljše gospodarstvo in večje povpraševanje po delovni sili izseljevanja nista ustavila, zato moramo odkriti vzroke za to in poiskati rešitve.

Geslo letošnjega srečanja, ki ga je organizirala komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, je bilo temu primerno in se je glasilo “Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo”.

Predsednik državnega zbora Dejan Židan je dejal, da naroda ne definira genetski zapis, ampak predvsem “spomin, jezik, kultura in zavedanje, da smo del skupnosti”. Po njegovem mnenju nas sedaj ogrožata globalizacija in internacionalizacija, “vsako branje tuje knjige, ko bi lahko prebiral knjigo, ki je v slovenščini, vsak pogovor, ko ne uporabiš pristne in klene slovenske besede, ogroža naš obstoj kot naroda”, je dodal.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik je izpostavil, da je bil tudi sam dolgo časa izseljen v Avstralijo. Dodal je, da v tujini ni lahko in da so ljudje, ki so šli po svetu, bridkost in osamljenost v tujini občutili na svoji koži. Poudaril je tudi, da slovenska zavest v matični domovini ni tako močna in visoka, kot je zavest na Aljaski, v Argentini, Avstraliji, in da se tam prostovoljno vzgajajo kultura, jezikovne šole in smučarski klubi.

Povabljeni govorci so bili ustavni sodnik Klemen Jaklič, izredni profesor računalništva na univerzi Stanford v Kaliforniji in soustanovitelj fundacije ASEF Jure Leskovec, asistentka v Evropskem parlamentu Nežka Figelj in sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Valentinčič, to je sledila razprava.

Jaklič je izpostavil, da domovina pomeni sprejetje in da domovina sprejeme svojega državljana podobno, kot mama ali oče sprejmeta svojega otroka zgolj zato, ker je njun.

Leskovec pa je izpostavil, da se mnogi iz Slovenije izselijo zaradi želje po preseganju uravnilovke, ki mnoge sili v povprečje, in da mnogi podjetniki zaradi birokracije in davčnih obremenitev odidejo in raje odprejo podjetje v tujini.

Zunaj meja Slovenije živi približno pol milijona Slovencev in oseb slovenskega rodu, ki se s tem še vedno identificirajo. To predstavlja okoli petino slovenskega naroda. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen