V dveh vrtinah na širšem območju Hrastovelj so v ponedeljek našli kerozin, ki se je izlil po nesreči tovornega vlaka pred tremi tedni. Kot je pojasnil minister za okolje in prostor Simon Zajc, bodo na podlagi zadnjih vzetih vzorcev določili, iz katerih vrtin bodo začeli s črpanjem.
Geološki zavod, Agencija RS za okolje (Arso), Slovenske železnice in Rižanski vodovod so na območju, kjer so ocenili, da je vpliv onesnaženja razlitja kerozina po junijski nesreči tovornega vlaka največji, začeli vrtati v petek. Kot je v izjavi za medije ob današnjem ogledu stanja pojasnila vršilka dolžnosti direktorice Arsa Lilijana Kozlovič, so vse od nesreče izvajali monitoring na vseh vodnjakih in na samem črpališču Rižanskega vodovoda.
V dveh že obstoječih vrtinah so v petek zaznali vonj po kerozinu, nakar je sledila kemijska analiza. Kot je navedla Kozlovičeva, gre pri obeh vrtinah za večjo koncentracijo kerozina. Ena vrtina se nahaja na nižji nadmorski višini od samega vodnega zajetja in je od njega oddaljena okoli 250 metrov, druga vrtina pa se nahaja nekoliko višje in je tudi koncentracija kerozina višja kot v prvi vrtini.
“Kerozin se absolutno širi in nadaljuje svojo pot, mi pa bomo naredili vse, da ne pride do pitne vode,” je še poudarila Kozlovičeva.
Minister Zajc pa je navedel, da bodo na podlagi vseh vzorcev ugotovili, kje se nahaja glavnina kerozina, ter nato določili, iz katerih vrtin začeti s črpanjem.
Zajc je priznal, da se kerozin premika, da pa voda v samem zajetju ostaja nedotaknjena. Prav s stalnim monitoringom naj bi zagotovili, da ujamejo čim več, če ne že vse onesnažene snovi, še preden bi ta prišla do vodnega zajetja.
Potem ko je ob nesreči vlaka v podtalje odteklo okoli 9000 litrov kerozina, ki bi lahko ob padavinah prišel do vodnega vira, so v predoru odstranili del zemljine in kamenja pod progo ter na območju položili zaščitno membrano, da bi lahko zbirali in odvajali vodo, ki bo ob padavinah pronicala skozi strop in stene predora.
Pitno vodo redno nadzirajo, Rižanski vodovod pa namerava poleg tega ob vodnem črpališču zgraditi bazen, v katerem bo lahko lovil morebitno onesnaženo vodo in jo dodatno prečistil.
Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je ocenil, da je glede na raznolikost terena pri odstranitvi kerozina zaenkrat v igri le črpanje. Omenjeni bazen pa je po njegovih besedah predvsem srednjeročna rešitev, ki jim bo v primeru morebitnih nesreč v prihodnosti omogočil reakcijski čas, da bodo lahko nadzorovali, kaj spuščajo v sistem, še preden pride do same vodarne. Vodni vir sicer ostaja neonesnažen in vodooskrba je na ravni kot pred nesrečo, je dodal Pregelj.
Kozlovičeva pa je navedla, da imajo za vsako posamezno vrtino podatek, kakšno orodje potrebujejo, delovna skupina pa bo določila konkretne logistične ukrepe. Danes bodo sicer po njenih besedah začeli ugotavljati obseg okoljske škode in določili dodatne preprečevalne ukrepe za njeno sanacijo.
Koprski župan Aleš Bržan, ki je tako kot Pregelj ponovno pozval prebivalce k varčni rabi vode, je poudaril, da se kerozin sicer približuje vodnemu viru in da problem ni rešen, da pa imajo stvari pod nadzorom, voda v domovih pa bo ostala pitna. (sta)