Hitrejšemu določanju odškodnin zaradi ograje na meji se obeta podpora DZ

Po besedah notranjega ministra Boštjana Poklukarja veljavni zakon o nadzoru državne meje določa, da sme policija na zasebnih zemljiščih postaviti in uporabljati tehnična ali druga sredstva, če je to nujno za opravljanje nadzora državne meje ali preprečevanje njenega nedovoljenega prehajanja. Ker se s tem posega v ustavno pravico do lastnine, zakon določa tudi upravičenost do nadomestila lastnika zaradi otežene rabe zemljišča in omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist.

Ker pa so se postopki omejitve lastninske pravice in določitve odškodnine izkazali za dolgotrajne in zapletene, je treba lastnikom zemljišč po ministrovih besedah zagotoviti hitrejše in učinkovitejše izplačilo odškodnin, kar naj bi zdaj zagotovila novela. Ta določa, da bo odškodnina izplačana za čas od poteka 24 mesecev od uporabe zemljišč, ki otežuje njihovo redno rabo (za ta čas lastniki prejmejo nadomestilo), do poteka obdobja obremenitve zemljišča s služnostjo. Pri tem bo odškodnina enotna, izračunana pa bo na podlagi metodologije, ki jo je določila vlada. Novela se sicer nanaša na 2957 zemljišč, na katerih je bila ustanovljena služnost za deset let, letne finančne posledice za proračun pa so ocenjene na 35.000 evrov.

V večini poslanskih skupin so novelo načeloma pozdravili, imajo pa v nekaterih pomisleke glede višine odškodnin.

V LMŠ bodo po besedah Nika Prebila novelo podprli, ker bo prinesla hitrejše in učinkovitejše izplačevanje odškodnin. “Z njo gremo predvsem naproti ljudem, ki se soočajo s težavami zaradi tehničnih ovir,” je dejal.

V SD bodo novelo podprli, ker si želijo, da bi postopki glede odškodnin stekli hitreje, je povedala Bojana Muršič. Menijo pa, da “vsaka dodatna ovira na meji otežuje delo”. “V sled tega si želim, da se začasne tehnične ovire na meji čim prej odpravi in se razmisli o kakšnem drugačnem načinu nadzora državne meje,” je dejala.

Za SDS po besedah Anje Bah Žibert predlagana novela ni nepomembna, se jim pa zdi neprimerno, da so predvidene tako nizke odškodnine. Te namreč niso sorazmerne s tem, za kakšen poseg v zasebno lastnino gre, je dejala. Da so odškodnine izjemno nizke, so prepričani tudi v NSi, posebej glede na to, da so jih lastniki zemljišč prisiljeni sprejeti. Kljub temu bodo po besedah Blaža Pavlina novelo podprli.

“Odškodnine resda niso visoke, a je tudi res, da gre pri postavitvi tehničnih ovir le za del zemljišča in ne za celotno površino,” je dejal Vojko Starović (SAB). “Upoštevati je treba, da gre za zemljišča, ki po površini niso velika, zato tudi ne more biti visokih odškodnin,” je dodal Robert Polnar (DeSUS). Janja Sluga (SMC) pa je opozorila, da gre pri določitvi odškodnin za že uveljavljeno metodologijo, ki se uporablja tudi pri izračunavanju odškodnin za uporabo kmetijskih zemljišč za ostale nekmetijske namene.

V SNS so prepričani, da je zakon zelo slabo pripravljen, kljub temu pa ga bodo po besedah Dušana Šiška podprli, “ker je dober za ljudi, ki živijo ob državni meji”.

Izrecno so se proti zakonu opredelili le v Levici. Po besedah Boštjana Koražije mu nasprotujejo, ker so proti vsakršnim oviram na meji. “Ograja, žica in mešana patrulja ne preprečujejo prehodov meje. Vse, kar delajo, je to, da položaj še dodatno zaostrujejo,” je dodal.

Med obravnavo predloga se je sicer kar nekaj razprave vrtelo o tem, kako Slovenija obvladuje ilegalne prehod meje. Bah Žibertova je pri tem ocenila, da država to težavo raje ignorira, namesto da bi zaostrila azilno zakonodajo. “Če tega ne bomo naredili, bomo imeli na koncu odprto mejo le še z Madžarsko,” je opozorila. Prebil pa je dejal, da so migracije danes realnost, težavo pa da je treba urejati s sodelovanjem vseh držav EU. (sta)