Finančno poslovanje slovenskega energetskega sektorja je bilo lani znova dobro, kaže analiza Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Prodaja se je povečala za 4,2 odstotka na 13,9 milijarde evrov, kar je bila ponovno najvišja vrednost v zgodovini. Dodana vrednost je porasla za 1,4 odstotka na 1,2 milijarde evrov. Rezultate je kazilo poslovanje Teša.
Število zaposlenih v energetiki se je lani povečalo za 266 oz. za 2,4 odstotka na 11.511 oseb, kar pomeni drugo leto rasti števila zaposlenih po večletnem ciklusu zniževanja, kaže analiza, objavljena v Glasu gospodarstva GZS.
V dejavnosti je bilo ustvarjenih 725 milijonov evrov dobička iz poslovanja, kar po lanskem vrhu pomeni 1,3-odstotni padec. Nanj sta vplivala rast stroškov dela (+4,7 odstotka) ter stroškov blaga, materiala in storitev (+4,2 odstotka) ter slabši finančni izid.
Čisti dobiček je dosegel 220,8 milijona evrov oz. 5,7 odstotka manj kot v predhodnem letu. “Na znižanje dobička je imela ključen vpliv večja izguba Termoelektrarne Šoštanj,” so navedli na GZS. Termoelektrarna je imela namreč lani 58,53 milijona evrov izgube, kar je več kot leta 2017, ko je bila pri 32,59 milijona evrov.
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v energetiki je znašala 2486 evrov in je bila medletno višja za 1,8 odstotka.
Med glavnimi tipi proizvajalcev električne energije je izstopala manjša proizvodnja iz Nuklearni elektrarni Krško (v primerjavi z letom 2017 nižja za osem odstotkov), zaradi boljše hidrologije pa je bila za 19 odstotkov večja proizvodnja iz hidroelektrarn na prenosnem omrežju. Termoelektrarne na prenosnem omrežju so lani proizvodnjo zmanjšale za pet odstotkov.
Ob tem v GZS izpostavljajo, da je bila za trg emisijskih kuponov lani izrazita rast cen, ki je bila predvsem posledica odločitve EU, da bo v naslednjih štirih letih vsako leto s trga umaknila 24 odstotkov presežka kuponov. Na tečaj emisijskih kuponov vplivajo med drugim cene na trgu elektrike, premoga in plina. (sta)