Grabar-Kitarovićeva proti ograjam na hrvaški meji z BiH
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v četrtek obiskala več hrvaških mejnih prehodov na meji z Bosno in Hercegovino. Poudarila je, da ne želi rezilne žice na meji med državama, ravnanje hrvaške obmejne policije z migranti pa je označila za primerno. Meni, da mora Bruselj dojeti, da se Evropska unija brani na hrvaški meji.
Hrvaška kot država na zunanji meji EU ne more dovoliti ilegalnega prečkanje meje, a absolutno je naša prednostna naloga varovanje nacionalnih interesov in zaščita prebivalstva na hrvaški strani meje, je izjavila Grabar-Kitarovićeva ob zeleni meji med Hrvaško in BiH v občini Rakovica v karlovški županiji.
Kritizirala je odnos BiH do migrantske krize ter izpostavila, da si ne želi ograje na meji z BiH, je poročala hrvaška televizija HTV. Zatrdila je, da Hrvaška ne bo žariščna točka za migrante.
Ocenila je, da je na območje ob meji med Hrvaško in BiH treba povabiti nove uradnike EU, da se prepričajo o stanju na obeh staneh meje. Seznaniti jih je treba z dejstvi migrantske krize, ki “ni hrvaški, temveč evropski problem”.
Ocenila je, da za varovanje tega dela zunanje meje EU zadostujejo hrvaške policijske sile, pričakuje pa, da bodo v Bruslju doumeli, da se “na tej meji brani unija”.
Nadeja se pozitivnega mnenja Bruslja, da Hrvaška izpolnjuje kriterije za vstop v schengensko območje. Ko bo del tega območja, pa se bodo varovanju meje pridružili “celotna EU in Frontex”, je izjavo hrvaške predsednice povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
Zahvalila se je hrvaški policiji za opravljanje težkega in nevarnega dela zaščite državne meje. Njihovo delo je ocenila kot “maksimalno humano”, glede na to, da so nekatere migrante prijeli več desetkrat in jih vrnili v BiH, ker si niso želeli azila na Hrvaškem.
Zavrnila je navedbe o domnevnem nasilju hrvaških obmejnih policistov nad migranti, ki nezakonito vstopajo na Hrvaško. Pohvalila je njihovo profesionalnost in zavrnila navedbe o policijski brutalnosti, na katero zadnja leta opozarjajo številne mednarodne in hrvaške humanitarne organizacije ter raziskovalni novinarji.
Poudarila je, da hrvaški policisti silo uporabljajo v skladu s hrvaškimi in evropskimi predpisi, morebitne poškodbe migrantov pa je pripisala neprijazni naravi ob meji, kjer so tudi nedostopni gozdovi ali skalnati tereni.
Grabar-Kitarovićeva je obiskala območje ob meji z BiH v spremstvu načelnika generalštaba vojske Mirka Šundova in notranjega ministra Davorja Božinovića. Tudi slednji je zavrnil navedbe o nasilnem ravnanju hrvaških policistov do migrantov. Dejal je, da so obtožbe proti hrvaški policiji posledica nezadovoljstva migrantov, ki ne morejo napredovati čez Hrvaško, potem ko so prešli tisoče kilometrov na svoji poti proti državam zahodne Evrope.
Hrvaška predsednica je še spomnila, da je leta 2015 opozorila na problem migracij in da so jo takrat kritizirali zaradi ksenofobije. To izjavo je sicer mogoče videti tudi v luči prihajajočih predsedniških volitev na Hrvaškem. Med predsedniškimi kandidati je namreč tudi nekdanji hrvaški premier Zoran Milanović, ki si je takrat prizadeval za organiziran prevoz migrantov preko Hrvaške na Madžarsko in v Slovenijo.
Grabar-Kitarovićeva je danes še dejala, da je treba, namesto da se porablja denar za skrb za migrante, ki so večinoma mlajši moški, sposobni za vojsko, problem migracij reševati drugje. (sta)