Vrh EU še za polletno podaljšanje gospodarskih sankcij proti Rusiji

Voditelji članic EU so danes znova soglasno podprli vnovično šestmesečno podaljšanje gospodarskih sankcij proti Rusiji, uvedenih leta 2014 zaradi nezakonite priključitve Krima. Sankcije, ki se sicer iztečejo konec julija, so vezane na spoštovanje mirovnih dogovorov iz Minska, ki se ne izvajata, zato je bila odločitev pričakovana.

“Sankcije proti Rusiji soglasno podaljšane še za šest mesecev zaradi neizvajanja dogovorov iz Minska,” je tvitnil govorec predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska.

Izvajanje mirovnih dogovorov iz Minska spremljata Francija in Nemčija, saj sta bila izpogajana v okviru normandijske četverice, ki vključuje še Rusijo in Ukrajino.

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes voditeljem poročala o izvajanju dogovorov. Ker to ni zadovoljivo, je bilo podaljšanje pričakovano.

Sankcije, ki se nanašajo na finančni, energetski in obrambni sektor, je unija uvedla konec julija 2014 in jih nato septembra 2014 še okrepila. Marca 2015 je trajanje sankcij povezala z uresničevanjem mirovnih dogovorov iz Minska.

Podaljšane gospodarske sankcije omejujejo dostop petih največjih ruskih bank v državni lasti – Sberbank, VTB, Gazprombank, VEB in Rosselkhozbank – do primarnih in sekundarnih kapitalskih trgov EU.

Dostop do evropskih kapitalskih trgov je unija omejila tudi za energetska podjetja Rosneft, Gazprom Neft in Transneft ter za obrambna podjetja OPK Oboronprom, Uralvagonzavod in United Aircraft Corporation, ki vključuje proizvajalca vojaških letal tupoljev.

Poleg tega sankcije vključujejo embargo na izvoz in uvoz orožja in vojaške opreme, ki velja za nove pogodbe. Embargo na orožje zajema tudi tehnično in finančno podporo ter usposabljanje in svetovanje.

Gospodarske sankcije vključujejo tudi prepoved izvoza blaga za dvojno, torej civilno in vojaško uporabo, ter tehnologije za vojaško uporabo v Rusiji ali za ruskega končnega uporabnika.

Namen gospodarskih sankcij je tudi preprečiti dostop do nekaterih občutljivih tehnologij in storitev, ki jih je mogoče uporabiti za pridobivanje ali proizvodnjo nafte v globokem morju in na Arktiki.

EU je poleg gospodarskih sankcij uvedla še niz drugih ukrepov v odziv na krizo v Ukrajini, na primer sankcije v obliki zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja v unijo za posameznike in pravne osebe.

V odziv na nezakonito priključitev Krima Rusiji je uvedla še vrsto omejevalnih ukrepov na področju naložb in trgovine, ki se nanašajo le na ozemlje Krima. Tudi te je danes podaljšala, in sicer za eno leto. (sta)