Večina poslanskih skupin za spoštovanje varuhovih priporočil
DZ je v današnjem nadaljevanju redne seje obravnaval poročilo varuha človekovih pravic za lansko leto. V njem je 88 priporočil vladi, DZ, lokalnim skupnostim in drugim. Med njimi so nekatera, ki se vlečejo že leta. Večina poslanskih skupin se je zavzela za spoštovanje varuhovih priporočil, v SNS pa so bili do poročila kritični.
Poročilo, ki ga je pripravila še prejšnja varuhinja Vlasta Nussdorfer, temelji na 4719 zadevah, ki so jih obravnavali v letu 2018, kar je 248 zadev več kot leto prej. Od tega je bilo skupaj s področjem zagovorništva utemeljenih 398 pobud, v njih pa je varuh ugotovil 377 kršitev človekovih pravic in drugih nepravilnosti pri 45 organih, je povedal varuh Peter Svetina.
Opozoril je, da se vlada in zakonodajalec ne odzivata pravočasno na odločbe ustavnega sodišča. Prav tako za odpravo protiustavnosti pred potekom zakonsko določenih rokov ne pripravljata ustreznih rešitev. Več kot deset odločb tega sodišča ostaja nespoštovanih, je spomnil.
Med utemeljenimi 377 kršitvami človekovih pravic se jih je največ nanašalo na neupoštevanje načel pravičnosti in dobrega upravljanja. Druga najpogostejša kršitev pa se je nanašala na kršenje ustavne določbe, da je Slovenija pravna in socialna država.
Vlada, ki je sprejela odzivno poročilo na letno poročilo, varuhova priporočila ocenjuje kot pomemben kompas pri svojem delu, je dejal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Gregor Strojin. Po njegovih besedah je potrebno proaktivno reagiranje. Pravno državo je treba uresničevati zlasti pri uveljavljanju človekovih pravic, zato državni organi nenehno stremijo k ozaveščanju o tem, je zagotovil.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji zagotovili, da si bodo prizadevali za spoštovanje varuhovih priporočil. V SMC so menili, da bo treba več pozornosti nameniti etiki javne besede, saj nekateri menijo, da svoboda govora nima meja, je dejala Mojca Žnidarič.
V SD so ocenili, da je nujno odpravljati sistemske nepravilnosti, v LMŠ pa, da je treba reagirati pravočasno. Pasivnost pomeni nadaljnje kršenje človekovih pravic, so opozorili v SAB. V DeSUS pa so kot zaskrbljujoče izpostavili, da je bilo največ kršitev zaznanih pri organih, ki sodijo pod ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V Levici so bili mestoma kritični do varuha, ki bi bil lahko po njihovi oceni na nekaterih področjih bolj samoiniciativen, denimo na področju problematike samozaposlenih v kulturi.
Tudi v SDS od varuha pričakujejo več samoiniciativnosti. Postopek za odpravo kršenja človekove pravice lahko namreč začne tudi na lastno pobudo, je spomnila Eva Irgl. V NSi pa si želijo, da bo varuh pozornost namenjal tudi pomenu družine kot osnovni celici družbe, je povedal Blaž Pavlin.
V poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti so med drugim izpostavili problem uporabe italijanskega in madžarskega jezika na narodnostno mešanih območjih. Pri tem še zlasti opozarjajo na področje pravosodja, je dejal Felice Žiža.
V SNS pa so do poročila varuha kritični in ga ne bodo podprli. Med drugim namreč obravnava prikrajšanje pripadnikov različnih manjšin, o prikrajšanju Slovencev na določenih območjih, denimo na Kozjanskem, pa ne govori, je dejal Zmago Jelinčič Plemeniti. (sta)