Večernji list: Slovenija od leta 1991 podvojila prednost pred Hrvaško (26. 6.)
V času osamosvojitve in vzpostavitve lastne države je bila Slovenija za četrtino močnejša kot Hrvaška, danes, skoraj tri desetletja kasneje, pa se je razlika med državama skorajda podvojila, danes izpostavlja Večernji list. Kot navaja, Hrvaška za Slovenijo zaostaja na številnih področjih.
Sloveniji je uspelo ohraniti lastno industrijo in se pomembneje integrirati v evropsko gospodarstvo, a tudi ohraniti prebivalstvo, piše časnik, ki je objavil tudi grafično primerjavo obeh držav z več kazalci.
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je bil lani 22.182 evrov, medtem ko je bil leta 1991 5000 evrov. Hrvaški BDP je bil leta 1991 nekoliko nižji kot slovenski, 3924 evrov, medtem ko je bil lani občutno nižji kot v Sloveniji – 12.954 evrov.
Med drugim so navedli, da v Sloveniji od leta 1991 do lani nekoliko povečalo število prebivalcev z dveh milijonov na 2,08 milijona. Za Hrvaško medtem ocenjujejo. da ima nekaj manj kot 4,1 milijona prebivalcev ali 700.000 manj kot leta 1991.
Časnik poudarja, da je Slovenija “pomlajevala” svoje prebivalstvo z odpiranjem meja “slovanskim bratom”, medtem ko bo morala Hrvaška iskati ljudi v Aziji in Afriki, če si ne želi, da bi v naslednjih 30 letih število prebivalcev padlo na tri milijone.
Hrvaška je imela vojno, ki je upočasnila njen razvoj, a so se razlike med sosednjima državama začele kazati s temeljnimi načeli in dojemanjem razvoja, nadaljuje. Slovenske velike družbe so ostale v kolektivnem oz. državnem, skorajda socialističnem modelu lastnine, ki so jih pogosto vodili direktorji iz prejšnjega sistema. Država pa je svoj vpliv zagotovila skozi državne sklade. V upravah pa niso bili politiki, temveč profesionalni menedžerji, omenja časnik še eno razliko med državama.
Izpostavlja, da se je Slovenija bolj enakomerno razvijala, ker industrije ni koncentrirala samo v večjih mestih. To pomeni tudi bolj enakomeren razvoj, dostop do dela in storitev ter posledično poseljenost celotne države.
Slovenski kazalci so boljši tudi, ko gre za recikliranje odpadkov in število otrok v vrtcih, medtem ko sta državi izenačeni pri 78 letih, ko gre za pričakovano življenjsko dobo prebivalcev.
Na Hrvaškem je treba delati 16 minut, da bi zaslužili za nakup kilograma kruha, medtem ko je v Sloveniji za to potrebnih 19 minut. Ko gre za moko, kavo in olje, morajo Slovenci delati manj kot Hrvati. (sta)