V ospredju vrha G20 v Osaki predvsem srečanje Trumpa in Xija
Voditelji skupine gospodarsko najpomembnejših držav G20 se bodo v petek in soboto sestali v japonski Osaki, v ospredju pa bo predvsem upanje, da bosta ameriški in kitajski predsednik Donald Trump in Xi Jinping dosegla kakšen dogovor glede medsebojne trgovine. V ospredju bo gotovo tudi iransko vprašanje, ob robu pa morda celo kadrovske zadeve EU.
Trump in Xi sta se na zadnjem vrhu skupine G20 v Buenos Airesu decembra lani dogovorila za “prekinitev ognja” v ameriško-kitajskem trgovinskem sporu, vendar pa nato strani nista dosegli dogovora in nadaljujeta vsaka s svojimi protekcionističnimi ukrepi.
Doslej je Trump uvedel 25-odstotne carine na 250 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske, zagrozil pa je s carinami še na 325 milijard uvoza, če ne bo dogovora. Peking je na drugi strani prav tako že uvedel carine na uvoz iz ZDA v enaki vrednosti, enak odziv pa bo sledil, če bo Trump uvedel dodatne carine.
Trump sicer s carinami grozi tudi drugim državam in povezavam, kot je EU, kar krepi predvsem ekonomsko negotovost in že omejuje mednarodno trgovino ter slabi globalno gospodarsko rast.
Strokovnjaki si sicer ne upajo ravno napovedovati, kakšen bi lahko bil izplen srečanja Trumpa in Xija. Zelo veliko bo odvisno od tega, kako se bosta voditelja ujela in koliko so v Pekingu pripravljeni popustiti, pa tudi od “dneva”, ki ga bo imel ameriški predsednik, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Trump se bo sicer v okviru vrha G20 sestal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pričakovati je, da se bosta posvetila predvsem iranski krizi, potem ko se odnosi med ZDA in islamsko republiko vse bolj zapletajo in nevarno bližajo spopadu. Prav tako je pričakovati pogovore o širši situaciji na Bližnjem vzhodu, pa tudi o ukrajinski krizi in dvostranskih odnosih.
Pogovore o iranskem vprašanju, ki se je začelo zapletati po Trumpovi enostranski odpovedi mednarodnega jedrskega sporazuma, je sicer pričakovati tudi med drugimi predsedniki in voditelji držav skupine G20, od gostitelja, japonskega premierja Shinza Abeja do francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemške kanclerke Angele Merkel.
Že pred vrhom v Osaki je slišati pozive tako iz Pariza kot Berlina, da je treba umiriti retoriko na Bližnjem vzhodu in se na vsak način izogniti dodatnemu zaostrovanju položaja. Macron je tudi menil, da bi bila Osaka lahko dobra priložnost za oblikovanje konkretnih diplomatskih rešitev za nastali položaj.
Med Macronom in Merklovo pa je pričakovati tudi pogovore o razdelitvi kadrovskih položajev v Evropski uniji, preden se bodo o tem bolj formalno v nedeljo na vrhu v Bruslju pogovarjali vsi voditelji članic EU in preden se bo prihodnji teden na ustanovni seji sestal nov sklic Evropskega parlamenta.
Japonska vlada si je sicer za glavno temo vrha v Osaki zadala predvsem omejevanje krepitve protekcionističnih ukrepov v mednarodni trgovini. Pričakovati pa je tudi razprave o okoljskih temah. Japonska vlada si želi izpostaviti predvsem problem plastike v morjih in oceanih, pa seveda tudi boj proti podnebnim spremembam.
Skupino G20 sestavljajo Argentina, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Kanada, Mehika, Rusija, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja, Turčija, ZDA in EU. Gre za države in povezavo, ki skupaj ustvarijo več kot 85 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda, tri četrtine svetovne trgovine ter zastopajo okoli dve tretjini svetovnega prebivalstva. Sklepi G20 za države sicer pravno niso zavezujoči, predstavljajo pa pomembno politično zavezo. (sta)