Svet Evrope bo ta teden dobil novega generalnega sekretarja
V Strasbourgu se bo danes začelo poletno zasedanje Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, na katerem bodo parlamentarne delegacije 47 članic, tudi Slovenije, v sredo volile novega generalnega sekretarja Sveta Evrope. Za naslednika Thornborna Jaglanda se potegujeta zunanja ministra Hrvaške in Belgije, Marija Pejčinović Burić in Didier Reynders.
Norvežan Jagland, ki je bil v svoji karieri že norveški premier, zunanji minister in predsednik parlamenta, Svet Evrope vodi od leta 2009. Leta 2014 je bil prvič v zgodovini te najstarejše panevropske organizacije za varovanje človekovih pravic, demokracije in vladavine prava izvoljen za drugi mandat. Drugi petletni mandat se mu bo iztekel septembra.
Na položaju ga bo 1. oktobra nasledil eden od omenjenih dveh kandidatov, ki ju je v izvolitev predlagal Odbor ministrov Sveta Evrope po zaslišanju prvotnih štirih kandidatov.
Marija Pejčinović Burić je podpredsednica hrvaške vlade in zunanja ministrica od junija 2017. Pred tem je bila med drugim državna sekretarka na zunanjem ministrstvu in članica pogajalskih skupin v okviru približevanja Hrvaške EU ter med letoma 2008 in 2011 poslanka. Je članica vladne desnosredinske stranke HDZ. V Zagrebu izpostavljajo, da bi z njeno izvolitvijo SE dobil prvo generalno sekretarko iz držav srednje in vzhodne Evrope in šele drugo žensko na tem položaju.
Namestnik belgijskega premierja ter zunanji in obrambni minister Reynders iz liberalne stranke, je v vladi na različnih položajih že od leta 1999. Med drugim je bil 12 let finančni minister, sedem let je zunanji minister, namestnik premierja pa je od leta 2004. Na lanskem vrhu držav Beneluksa s Slovenijo je skupaj z luksemburškim premierjem Xavierjem Bettelom in predsednikom nizozemske vlade Markom Ruttejem izpostavil pomen vladavine prava. Ponovili so tudi svoje skupno stališče iz julija 2017, ko so Slovenijo in Hrvaško pozvali k spoštovanju arbitražne odločbe o meji med državama v konstruktivnem duhu.
Neformalno mu za izvolitev bolje kaže in naj bi pred hrvaško kandidatko vodil s 55 odstotki proti 45. Parlamentarna skupščina, ki je predvsem politično telo, je sicer zelo nepredvidljiva, saj člani delegacij praviloma glasujejo po političnem ključu. Tako lahko Hrvatica pričakuje glasove poslancev iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke, Belgijec pa liberalcev iz Alde. Hrvaška kandidatka bi lahko računala tudi na glasove poslank, ki jih je v parlamentarni skupščini okoli 40 odstotkov, menijo obveščeni viri v Strasbourgu.
Zasedanja se bodo iz Slovenije udeležili poslanci Andrej Šircelj (SDS), Violeta Tomić (Levica) in Maša Kociper (SAB). Tako kot vedno, so pri glasovanju samostojni.
Zunanji minister Miro Cerar je maja v prispevku za Delo sicer Reyndersa označil kot kandidata, ki ustreza vsem željam Slovenije, “da v organizacijo vnese potreben nov zagon pri spopadanju s sodobnimi izzivi, ki spodkopavajo vladavino prava in raven človekovih pravic v evropskem prostoru”. Kot je izpostavil, si Slovenija na položaju generalnega sekretarja želi izkušenega državnika, ki je povsem zavezan vrednotam Sveta Evrope in ima jasno vizijo za organizacijo v prihodnjih petih letih.
Kot najboljše jamstvo pravičnosti v mednarodnih odnosih je izpostavil mednarodno pravo, za razvoj in dosledno spoštovanje katerega si Slovenija še posebej prizadeva. Pri tem igra Svet Evrope pomembno vlogo, eno od temeljnih pravnih načel pa zahteva, da se dokončne sodbe tudi izvršijo, je zapisal.
Glasovanje bo potekalo cel dan, izide pa je pričakovati zvečer.
Na zasedanju, ki bo potekalo do petka, in bo posvečeno 70. obletnici Sveta Evrope, bo osrednja razprava namenjena tudi spremembi postopkovnih pravil Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) glede podelitve poverilnic in glasovanja. Parlamentarce bosta nagovorila predsednik Portugalske Marcelo Rebelo de Sousa in predsedujoča Odboru ministrov SE, francoska ministrica za zadeve EU Amelie de Montchalin.
Na dnevnem redu zasedanja so tudi razprava o umoru malteške novinarke Daphne Caruane Galizie in vladavini prava na Malti, o odpravi nasilja nad ženskami in doseganju enakosti spolov ter o odpravi nasilja nad otroki, v kateri bo sodeloval posebni poročevalec ZN o prodaji in spolnem izkoriščanju otrok Maud de Boer-Buquicchio. Govorili bodo tudi o prekinitvi prisile v duševnem zdravju.
Razpravljali bodo tudi o razmerah v Siriji, spremljanju dialoga z Bolgarijo, umoru ruskega opozicijskega politika Borisa Nemcova, ukrepih držav članic ter proračunu Sveta Evrope in PS SE.
Šircelj bo sodeloval v razpravi o Siriji, na sestanku nadzornega odbora pa bosta skupaj s soporočevalko za Armenijo Yulio Lovochkino predstavila informativni dokument o ugotovitvah po obisku v tej kavkaški državi. Tomićeva bo na plenarnem zasedanju sodelovala v razpravi o Istanbulski konvenciji in enakosti spolov, so sporočili iz državnega zbora. (sta)