SDS nad predlog sprememb financiranja zasebnih šol z 12 dopolnili
Odbor za izobraževanje bo danes obravnaval predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je prepričan, da ustrezno rešuje odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014, a v DZ o tem ni soglasja.
Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost določbe, po kateri zasebne šole dobijo 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost namenita za izvajanje programa javne šole. Zaradi neuresničene odločbe je predsedniku vlade Marjanu Šarcu sicer grozila že ustavna obtožba, ki so jo predlagali v SDS in SNS, a predlog v DZ ni dobil zadostne podpore.
Vladni predlog novele se je reševanja problema lotil na način, da bi obvezni del javnega programa v zasebnih šolah država financirala 100-odstotno, medtem ko njegovega razširjenega dela sploh ne bi več financirala. Kumulativno bi se sredstva za zasebne šole celo znižala.
Ravno zaradi tega noveli nasprotujejo v SDS in NSi, kjer opozarjajo, da je v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča. Pomisleke o ustavnosti novele imajo tudi v SMC.
V SDS so prepričani, da je program osnovnošolskega izobraževanja neločljivo sestavljen iz obveznega in razširjenega programa. Zato je poslanska skupina na predlog vložila 12 dopolnil, po katerih bi črtali spremembe, ki uvajajo razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost. Zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, bi zagotovili 100-odstotno financiranje programa, zasebnim glasbenim in srednjim šolam pa 85-odstotno.
V LMŠ in DeSUS so se o rešitvah še pripravljeni pogovarjati, v SD in SAB so za trenutno rešitev. Državni zbor je ta teden po splošni razpravi s 44 glasovi za in 29 proti sicer sklenil, da je primeren za drugo obravnavo.
Podrobno: Starši mesečno plačujejo prispevke za šolstvo iz svojih dohodkov, zato upravičeno pričakujejo, da bodo imeli glede na 57. člen ustave svobodno izbiro glede izobraževanja svojih otrok in da bodo javnoveljavni programi financirani 100 %, ne glede na to, kdo je ustanovitelj šole.
Poslanke in poslanci so pred dnevi opravili prvo obravnavo novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero pa minister za izobraževanje Jernej Pikalo ne sledi odločbi Ustavnega sodišča RS, ki je že leta 2014 odločilo, da mora biti vsak osnovnošolski javnoveljavni program, ne glede na to, ali ga izvaja javna ali zasebna šola. Še več, dosedanje financiranje javnoveljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah v višini 85 % minister s predlogom celo znižuje na 65 %. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila poslanka Jelka Godec.
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
JELKA GODEC: Vzgoja in izobraževanje naj bi temeljila na kakovosti storitev, postavila naj bi otroka oziroma mladostnika v središče, sledila naj bi temeljnim načelom pedagoškega dela in temeljila naj bi na svobodni izbiri, ki jo narekuje 57. člen Ustave Republike Slovenije. Vprašanje pa je, ali je danes v Sloveniji temu res tako.
Javni šolski sistem, ki ga danes v Sloveniji lahko preprosto imenujemo kar državni šolski sistem, saj imamo v večini šole, torej 99 % osnovnih šol, ki jih financira država, pa je danes dostikrat bolj zagotovilo uspešnega socialnega izobraževanja, to je poskrbeti za vse posameznike in nikogar izpustiti izven zahtevanega standardiziranega kroga izobraževanja. Upam, da se vsi dobro zavedamo, da se otroci razlikujejo po sposobnostih, nagnjenjih, izkušnjah, družinskem okolju, socialni vključenosti, okolju v katerem živijo, po predznanju, računalniški pismenosti, likovni ustvarjalnosti in lahko bi še naštevala več stvari.
V državnem šolstvu se marsikateri ravnatelj, učitelj oziroma pedagoški delavec tega zaveda, vendar tega šolski sistem ne dovoli, ne njegovega alternativnega delovanja v razredu, še manj pa alternativnega izobraževanje otroka. Lahko govorimo tudi o represivnosti državnega šolskega sistema, saj država do potankosti predpiše program, predmetnik šole, določi šolski koledar, kako naj učitelji poučujejo, kako naj pišejo dnevnike, priprave in tako naprej. Tako se učenci in učitelji podredijo državnim predpisom in zato je šola postala sredstvo uresničevanja državnih ciljev in ideologije družbenega sistema.
Vse to je v nasprotju s temeljnimi načeli pedagoškega dela, je v nasprotju s psihološkim pogledom na razvoj mlade osebe. V središču naše vzgoje je potrebno postaviti človeka, mladostnika, otroka, ga obravnavati kot celostno osebnost v svoji telesni, duševni, intelektualni, družbeni, moralni in duhovni razsežnosti. Seveda smo tukaj na drugi strani še starši, ki imamo različne poglede na vzgojo in izobraževanje svojih otrok. Jasno je, da o tem nimamo enotnega mnenja, je pa pomembno dejstvo, da želimo svojim otrokom zagotoviti tisto najboljše, da želimo, da najdejo svojo pot v življenju. Vemo, da ima vsak otrok svoje specifike, ki so včasih še posebej izražene.
Ker včasih vse to umanjka v državnih šolah, šolski sistem postane za marsikaterega otroka in starša neustrezen in tako zaradi okostelosti državnega šolskega modela ali sistema, zaradi pomanjkljivosti državnega šolstva, kjer je predpostavka, da so vsi v razredu enaki, nastanejo potrebe po nastanku zasebnega in alternativnega šolstva. Z ustanovitvijo nedržavnih šol presegamo pedagoško togost in se približujemo idealu psihološkega razvoja otrok, odpravljamo birokratizacijo šolstva, uniformiranost šolskega prostora, uniformiranost poučevanja in učenja, brezoseben pristop, neučinkovitost. Ob tem pa se poleg državnih sredstev uvajajo tudi novi viri financiranja, to so zasebna sredstva za investicije, materialne stroške, kajti vemo, da zasebne torej nedržavne šole financirajo tisti, ki so ustanovitelji in ne država.
V vzhodnih evropskih državah, ki so v 80 in 90 letih doživele demokratizacijo družbe, so doživele tudi ogromen skok na področju zasebnega šolstva. Tako veliko več zasebnega šolstva srečamo na Češkem, Poljskem, Madžarskem. Slovenija je bila v tem dokaj sramežljiva in je delež šol, katerih ustanovitelj ni država, torej ima zelo nizek delež šol, ki danes ni ustanovitelj država, to je pod 1 %, in je še danes na samem evropskem repu. V Sloveniji delujejo naslednje zasebne osnovne šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe: Waldorfska šola, ki je začela s poukom leta 1992/1993, Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana, ki je s poukom začela 2008/2009, Montessori inštitut leta 2010/2011, zasebni vzgojni izobraževalni zavod Walfdorska šola Maribor leta 2015/2016, Vzgojno-izobraževalni zavod Antona Martina Slomška leta 2015 in Inštitut za celostno vzgojo in izobraževanje otrok Lila, ki je dobila potrjen program leta 2016. Omenjene šole torej obiskuje manj kot 1 % populacije vseh osnovnošolskih otrok.
V državnem zboru smo to poskušali v prejšnjem mandatu štirikrat, v tem mandatu že enkrat s strani tudi Slovenske demokratske stranke, ko smo predlagali, da se program, javno veljavni program osnovne šole financira 100 %. Zato danes lahko rečemo, da smo lahko že utrujeni od razlaganja, prikazovanja, kako in kaj je odločilo ustavno sodišče in kako bi moral biti zakon pravilno napisan in tudi dokazovanja, kaj pomenijo alternativne šole marsikateremu otroku in staršu.
Državljani, starši otrok, ki obiskujejo zasebne šole z javno veljavnim programom, so bili leta 2012 mnenja, da zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja krši njihovo ustavno pravico in so na ustavno sodišče vložili vlogo za presojo ustavnega določila 87. člena ZOFVI. Ustavno sodišče je leta 2014 odločilo, da je prvi odstavek drugega stavka 86. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v delu, ki se nanaša na javno veljavno programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z ustavo. Kaj pa govori? Da je prvi odstavek drugega odstavka 86. člena, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z ustavo. Zasebnim šolam, ki izvajajo javnoveljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, pripada danes 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Torej govorimo še enkrat o javnoveljavnem programu.
Danes je javnoveljavni program po 14. členu zakona o osnovni šoli razdeljen na obvezni in na razširjeni program. Torej, javno veljavni program, o katerem govori ustavno sodišče, da ga je potrebno financirati 100 %, ne glede na to, kdo je ustanovitelj, je razdeljen na obvezni program in razširjeni program. Oba skupaj torej predstavljata celoto. Šola je obvezna razpisati tako obvezni kot razširjeni program in čudi me, da je minister ob izvajanju enega izmed naših kolegov poslancev o razširjenem programu zmigoval z glavo, češ ni res, da dopolnilni in dodatni spadata v razširjeni program. Torej še enkrat, v obveznem programu so poleg vseh predmetov še naravoslovni dnevi, tehnični dnevi, športni dnevi, šola v naravi, v razširjenem pa so neobvezne izbirne vsebine, individualna in skupinska pomoč učencem, dodatni dopolnilni pouk, podaljšano bivanje in jutranje varstvo.
Danes je financiranje po obstoječem zakonu narejeno takole. Ustanovi se tam, kjer je ustanovitelj država in ustanovitelj zasebnik, oba izvajata javno veljavni program, torej tako obvezni kot razširjeni in danes imamo takšno financiranje, torej 100 % v državni, tam, kjer je ustanovitelj država, tam, kjer je ustanovitelj, pa 85 %.
Kaj je predlog ministrstva? Razdeli javnoveljavni program na posebej obvezni in razširjeni in želi, da je financiranje obvezni 100 %, razširjeni 0 %, ker skupaj po novem potem pomeni 65 % financiranje javno veljavnega programa zasebnih šol. To je čisto preprosta osnovnošolska matematika, malo prava, malo razumevanja tistega, kar preberete in potem dobite, da je javno veljavni program po novem predlogu zakona ministrstva za šolstvo financiran v nižjem procentu.
Kaj to pomeni? ko boste financirali oziroma, ko boste rekli, da se razširjeni program financira 0 %, to pomeni, da ne boste financirali v zasebnih šolah, ki izvajajo javno veljavni program, ne individualne pomoči, ne dopolnilnega pouka, ne dodatnega … Hkrati pa se v 17. členu piše, da morajo vse šole, tudi zasebne zagotavljati minimalna znanja, ki omogočajo uspešno zaključeno izobraževanje in tako naprej. Kako bodo zasebne šole tistim učencem, ki ne dosegajo minimalnih znanj, pomagala? Zdaj jim pomagajo s skupinsko pomočjo pa z dodatnim oziroma z dopolnilnim poukom. Kako pa zdaj naprej? Seveda bodo to tudi ponudile, jaz verjamem, da so tudi pedagoški delavci dovolj usposobljeni in razumejo, da če želijo učenci dosegati minimalna znanja pa jih mogoče ne morejo, tudi če ne dobijo individualne pomoči, da jim bodo to tudi omogočili, vendar od jutri naprej bodo v zasebnih šolah, ki izvajajo javno veljavni program, to plačevali starši. To bodo plačevali starši, ker bosta vlada in koalicija tako želela.
Torej, iz tega vidika je predlog zakona diskriminiral tako otroke kot starše med državnimi in nedržavnimi šolami. Otroci, ki so opisani v javno šolo, bodo še naprej lahko brez doplačila staršev obiskovali dopolnilni ali dodatni pouk, neobvezne izbirne vsebine, imeli individualne in skupinske učne pomoči. Med tem ko bodo morali starši otrok, ki so vpisani v šolo montessori, recimo, dodatno plačevati stroške, če bodo želeli, da otroci obiskujejo dodatni pouk, individualno učno pomoč in dosegajo minimalne standarde. S predlogom zakona bo vlada finančno breme za izvajanje razširjenega programa prenesla na starše. Kako bodo to zmogli starši socialno šibkih družin? Torej, v tem delu, če že ne drugje, boste sprožili elitizacijo teh šol oziroma tega, da bodo te šole res, potem pa lahko hodili samo tisti, ki si bodo to lahko privoščili. Brez vzdihovanja, dragi kolegi, ampak starši, ki imajo danes vpisane otroke, tam ne plačujejo individualne pomoči, ne plačujejo dopolnilnega pouka. Od jutri naprej bodo to morali narediti. Torej bo za njih šolnina toliko višja.
Naj še izpostavim ene zadeve, ki so že bile, pa še bodo verjetno očitek zagovornikov predlaganega zakona, in sicer najprej financiranje zasebnih šol, češ, da je ustavno sodišče dejalo, da se pač razširjeni program ne sme financirati. Če dobro preberete ustavno odločbo iz 2001 in sedanjo iz 2014, boste videli kar razliko. Tista iz leta 2001 je govorila o prvem odstavku, torej da izobraževanje svobodno. Govorila je o tem, ali je javni prostor zaščiten pred verskim izobraževanjem in ugotovila, da je pač zakon skladen z ustavo in da ta zaščita obstaja. Medtem ko iz leta 2014 govori o financiranju in v 25. točki svoje odločbe tudi zapiše: »Pravica do brezplačnega obiskovanja obvezno javnoveljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države namreč ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese.« In se sklicuje na odločbo iz 2001. Torej, Ustavno sodišče jasno in glasno pove, da tiste vsebine, kjer zasebne šole zasledujejo partikularne interese, se ne financirajo.
Danes smo lahko slišali na posvetu, da nekatere šole v nižjih razredih imajo dodatno plesne vaje, pevske vaje, kulturo, vero in latinščino in to plačujejo že danes. Ker ti to zasleduje partikularne interese te šole. Ne plačujejo pa individualnih učnih pomoči. Torej, financiranje partikularnih interesov niso predmet in ne smejo biti predmet financiranja s strani šole in to tudi v SDS večkrat povemo. Nadstandardne dejavnosti, ki se financirajo, se tudi financirajo v javnih šolah, financiramo dodatno šolo v naravi in tako naprej. Tako, da v tem delu tudi v javnih šolah določene stvari plačujemo.
Potem, pojavljajo se očitki, da želimo zrušiti javno mrežo. Kolegi poslanci, ne vem, ali ste si res prebrali celotni ZOFVI, verjetno ne, ker v 11. členu ZOFVI določa, kaj je to javna mreža, in sicer na področju vzgoje in izobraževanja se organizira javna mreža, ki jo sestavljajo javni vrtci in šole, zasebni vrtci in šole ter zasebniki, ki imajo koncesijo. Vi pa govorite, da želimo sedaj razgraditi javno mrežo. V javni mreži imate javne šole pa imate zasebne šole. Tudi tako kot pri zdravstvu. Imamo notri koncesionarja in imamo zdravstvene domove. Torej, javna mreža že zajema zasebne šole in kdo bo to javno mreži razgradil sedaj? Nihče. To je bolj ko ne v glavah tistih, ki določenih stvari pač ne želijo razumeti.
Potem se pojavljajo tudi očitki, da se financirajo šole in da bodo sedaj zasebniki bogateli. Še enkrat je treba povedati pa mislim, da so kolegi že povedali tudi pred menoj, ne financira se šola, ne financira se tisti, ki je ustanovitelj. S tem denarjem, ki ga daje država, se financira program, ki se izvaja v tej zasebni šoli in se ne financira zasebnik. Državljani vsak mesec plačujejo prispevke za šolstvo iz svojih zasebnih dohodkov plačujejo in pričakujejo, da bodo imeli glede na 57. člen Ustave Republike Slovenije svobodo izbiro do izobraževanja in da bodo javno veljavni programi financirani 100 %, ne glede na to, kje njihov otrok obiskuje šolo oziroma kdo je ustanovitelj šole.
Danes z možno uveljavitvijo novele zakona, ki ga predlaga vlada, je v Sloveniji kršena svobodna izbira do izobraževanja, saj sili starše, da svoje otroke vpišejo v državne šole, čeprav je to v nasprotju z njihovimi osebnimi okoliščinami. Če želi država uravnavati vsa področja človekovega življenja, potem mora dopuščati tudi izobraževanje in vzgojo koncepta montessori šole, waldorfske šole ali katoliške šole in jim omogočiti izvajanje javno veljavnega programa, ki ga je potrdil strokovni svet Ministrstva za šolstvo in je v skladu z zakonodajo in v skladu z Ustavo Republike Slovenije.
Samo še ena pripomba, kar se tiče zakona in kar je minister tudi danes izpostavil, je sprememba 86. člena, kjer se za zasebne šole zahteva, da se lahko ustanovijo oziroma začnejo delovati pod posebnimi pogoji, , med drugim tudi to, da imajo vključena oziroma vpisana najmanj dva oddelka prvega razreda, zato ker ministrstvo želi socializacijo. Jaz bi prosila ministra naj pove, koliko javnih državnih šol ima oziroma nima dveh prvih razredov. V mojem rojstnem kraju je šola, kjer ima vseh 9 let en razred. Vi pa govorite o socializaciji. Potem mi povejte, kako potem se lahko socializirajo otroci v podružnični šoli, kjer je 8 otrok v razredu in jih ni 35 v vsakem. Jaz mislim, da so takšni argumenti, torej da s tem želite socializacijo, za lase privlečeni, želite s tem pogojem še bolj zaostriti oziroma onemogočiti odpiranje novih alternativnih šol, ki so alternativni državi in državni vzgoji.