Šarec o prevzemanju odgovornosti v slogu Serpentinška: Klampferjeva je odločila kot je odločila in ji lahko samo čestitam za pogum, ne glede na to, kaj se je danes odločilo

Predsednik vlade Marjan Šarec je danes ob robu srečanja pod Najevsko lipo za medije komentiral tudi aktualno dogajanje. Med drugim je podprl ministrico za delo Ksenijo Klampfer, ki je takrat kot načelnica upravne enote leta 2017 sprejela odločitev glede prepovedi koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona v Mariboru.

Šarec je namreč Klampferjevo vzel v bran v slogu Ivana Serpentinška, ki ga je včasih igral: “Gospa Klampferjeva je takrat prevzela svojo odgovornost in je odločila, kot je odločila, na podlagi podatkov, ki jih je imela. In ji lahko samo čestitam takrat za pogum. Ne glede na to, kaj se je danes odločilo,” je dejal Šarec, ki je tudi v nagovoru na 29. vseslovenskem srečanju pod Najevsko lipo poudaril pomen prevzemanja odgovornosti. Šarec tako meni, da bomo v Sloveniji potrebovali več poguma pri sprejemanju odločitev.

Odločbo, pod katero je bila podpisana Klampferjeva in s katero je bil koncert maja 2017 prepovedan, je, kot je znano, zunanji oddelek upravnega sodišča v Mariboru odpravil in zadevo vrnil upravni enoti v ponovni postopek.

Poslanec SDS Branko Grims pa je minuli teden dejal, da bi se ministrica morala “hudo zamisliti nad svojo tedanjo odločitvijo in prevzeti odgovornost“.

Mag. Branko Grims: Kaj se bo zgodilo z ministrico Klampferjevo, ki je še kot načelnica upravne enote nezakonito prepovedala koncert  Thompsona?

Ksenija Klampfer bi morala po sodbi upravnega sodišča, ki je prepoved koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona označilo kot nezakonito, sprejeti odgovornost glede svojega ravnanja.

Poslanec SDS mag. Branko Grims je na četrtkovi novinarski konferenci spregovoril o odločitvi upravnega sodišča, da je bila prepoved koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona nezakonita in o odgovornosti vpletenih v postopek odločanja.»Danes je ta sodba bolj aktualna kot se zdi, iz mnogo razlogov, saj se lahko vprašamo, v kakšni državi živimo, da sploh prihaja do prepovedi koncertov,« je uvodoma dejal poslanec SDS, ki je izpostavil, da je upravno sodišče v pritožbi menedžerja pevca Milana Trola presodilo v prav vseh točkah v korist pritožnika in odpravilo sporno odločbo o prepovedi koncerta. »Tisto, kar  je bilo že takrat in tudi danes najbolj sporno, pa je to, da je bila kot temeljna osnova za prepoved prvotno uporabljena ideološka usmeritev pevca, ki da je splošno znana,« je komentiral mag. Grims in dodal, da ob prepovedi tega koncerta pridemo do popolnih absurdov, ko se po eni strani osebam, vpletenih v balkansko vojno, ki so hodili četniških uniformah po Vukovarju, kjer so se dokazano dogajali vojni zločini najhujše vrste, dovoli izvesti koncert v Ljubljani, Thompsonu, ki je bil borec za obrambo Hrvaške in se je javno distanciral od ustaštva ter vsega s tem povezanega, pa se koncert prepove. »To seveda kaže na izrazita dvojna merila, ki so v pravu nedopustna in pomenijo konec vsake pravne države,« je povedal poslanec, ki dodaja, da pri prepovedi tega koncerta še bolj bode v oči dejstvo, da se je delovalo iz ideoloških razlogov. »Že to, da policija lahko presoja o ideološki usmerjenosti pevca, ki naj bi bila splošno znana, kaže, da ne živimo v demokratični državi,« je prepričan mag. Grims, ki je ob tem mnenja, da se je očitno nekaterim v naši državi čas ustavil nekaj desetletij nazaj. »Sedanja ministrica Ksenija Klampfer, ki je bila podpisna pod odločbo, ki je prepovedala koncert, bi se morala hudo zamisliti nad svojo tedanjo odločitvijo in prevzeti odgovornost,« je prepričan poslanec SDS, ki je obenem še dodal, da bi tudi ostali vpleteni v postopek sporne prepovedi vsak zase morali prevzeti svoj delež odgovornosti in prepustiti svoje mesto drugim »kajti takšni odločevalci rožajo demokracijo.«Poslanec SDS mag. Branko Grims je ob tem povedal, da je slovenska ustava jasna. »V 39. členu zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja, če to združimo s pravico do zbiranja in združevanja, zapisano v 42. členu, kjer je zagotovljena pravica do javnih zborovanj in v povezavi s 15. členom, ki ureja celotno poglavje Ustave RS s človekovimi pravicami, potem je jasno določeno, da se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi ustave, so omejene s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa sama ustava. Tako torej ne more zakon drugače poseči v omejitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot je to določeno v ustavi in tudi ni dopustno omejevati človekovih pravic z izgovorom, da jih slovenska ustava ne priznava ali da jih priznava v manjši meri,« je izpostavil poslanec SDS.

Sodba upravnega sodišča je po mnenju mag. Grimsa še posebej dragocena, ker opozarja na pravno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v dveh primerih, in sicer Madžarske in Poljske, kjer iz teh dveh primerov jasno sledi, da je potrebno dovoliti vsako obliko združevanja in zagotoviti svobodo javne besede, kar je dolžnost države. »Tudi iz same slovenske ustave to jasno sledi. Država je dolžna zagotavljati svobodo javne besede, združevanja in izražanja. Torej ne le, da to dovoljuje v tistem delu, kjer njej to ustreza, ampak je to dolžna zagotavljati,« je bil jasen mag. Branko Grims.

Poslanec je ob tem še dejal, da se ob odločitvi upravnega sodišča glede odprave odločbe v zvezi s koncertom Thompsona odpira vprašanje o tem, kaj se dogaja s svobodo združevanja in javne besede v Sloveniji pod sedanjo oblastjo. »Zgodba o prepovedi koncerta, ki sicer izvira iz časa prejšnje vlade, ima, kot rečeno,  v sedanji vlado gospo, ki je bila očitno nagrajena za svoja sporna ravnanja, in to je ministrica Ksenija  Klampfer,« je povedal poslanec. »Jasno je, da ima vlada s takšno osebo zelo čudno usmeritev. To se tudi sicer vidi na mnogih področjih, ki smo mu priče, ko prihaja do masovnih blokad in masovne cenzure zlasti na internetu,« dodaja mag. Grims, ki je še prepričan, da bi v demokratični državi človekove pravice morale biti dosledno spoštovane.

»Upam, da ta sodba pomeni točko, kjer bo prišlo do preobrata in kjer nikomur več ne bo prišlo na misel, da bi prepovedal katerikoli koncert,« je poudaril mag. Grims in spomnil, da je do prepovedi koncertov prihajalo v časih stare Jugoslavije. Izrazil je tudi upanje, da se pod krinko sovražnega govora, ki pravno sploh ni definiran, ne bo skušalo zapirati ust drugače mislečim.

»Danes, ko se bere to sodbo, ostane vprašanje, ali je ta vlada sposobna zagotoviti ustavni red, spoštovanje človekovih pravic v celoti, vključno s svobodo izražanja ali pa vlada predstavlja nevarnost za človekove pravice v Sloveniji. Tudi zato je vprašanje, kaj se bo zgodilo z ministrico Klampferjevo in ostalimi odgovornimi po tej odločitvi upravnega sodišča tako usodno. Vprašanje je, ali bo to točka preloma za Slovenijo, ali pa se bo nadaljevala napačna smer, ki se bo končala z naslednjimi volitvami,« je še dejal poslanec SDS mag. Branko Grims.

Na to zadevo se je Šarec danes navezal v komentarju odnosov koalicije z Levico in o izvajanju projektov. “Problemi pri projektih so tudi na ministrstvih. Ljudje na nekaterih mestih tudi ne prevzemajo odgovornosti. Vsak se sklicuje na predsednika vlade, vsak se sklicuje na svojega predpostavljenega. Imeti funkcijo ni samo imeti plačo, ampak imeti tudi odgovornost in sprejeti odločitev,” je poudaril Šarec.

Glede iskanja rešitve za financiranje zasebnega šolstva pa je Šarec dejal, da se res mnenje ministrstva precej razlikuje od pravnega mnenja, razlikuje pa se tudi od pričakovanja zasebnih šolnikov. “Vse te interese bo treba uskladiti, če bomo hoteli dobiti tak zakon, da ne bo spet padel na ustavnem sodišču,” je glede tega dejal Šarec.

Na vprašanje o dogovarjanjih na evropski ravni glede sestavljanja Evropske komisije pa je Šarec danes dejal, da potekajo intenzivna pogajanja na evropski ravni. “Jutri imamo spet zasedanje Evropskega sveta, kjer se bo videlo, kako daleč so pogajalci prišli. Boj za funkcije je trd, neizprosen. Nihče noče takoj skočiti ven, ker bi si mogoče s tem zmanjšal možnosti,” je dejal Šarec.

Kar zadeva slovenski predlog za člana Evropske komisije pa je dejal, da ga bodo pripravili pravočasno. “Želim si drugačnega postopka kot pred petimi leti in verjamem, da bomo vse opravili v roku in da bomo poslali kandidata, ki bo tudi prepričal Evropski parlament in bo del komisije,” je dejal Šarec. (sta/ured)