Janez Janša: Saga o volilnem sistemu ali kako iz odločanja še bolj odmakniti drugorazredne

ZAKAJ DANES TISTI, KI SO LETA 2000 GROBO POTEPTALI LJUDSKO VOLJO
IN ODLOČBO USTAVNEGA SODIŠČA O VEČINSKEM VOLILNEM SISTEMU, NA
VES GLAS KRIČIJO O POTREBI PO NEPOSREDNEMU VPLIVU VOLIVCA NA
IZVOLITEV POSLANCA
1. SDS je leta 1996 zbrala skoraj 50.000 podpisov za dvokrožni večinski
sistem, po katerem bi 88 poslancev DZ volili neposredno. Volivci imajo
po tem sistemu absolutno moč pri odločanju, kdo jih bo zastopal v
parlamentu. Vsak poslanec pa za izvolitev potrebuje absolutno večino,
več kot 50 % veljavnih oddanih glasov v prvem ali morebitnem drugem
krogu. Na referendumu je večinski sistem dobil podporo volivcev,
vendar ga LDS+SD večina v DZ ni želela sprejeti. Po pritožbah je US
odločilo, da DZ mora uzakoniti večinski volilni sistem. A 2/3 poslancev
DZ je uresničitev rezultata referenduma in odločbe US izigralo s
spremembo ustave RS, v katero je po izredni proceduri v samo nekaj
dneh zapisalo obstoječi, deloma izkrivljeni proporcionalni volilni sistem.
2. V režimskih medijih danes lahko beremo, kako je odprava volilnih
okrajev nujna, sicer naslednje volitve ne bodo legitimne in kako jih
lahko ustavno sodišče v tem primeru kar razveljavi. Mar res? Je
ustavno sodišče razveljavilo državnozborske volitve leta 2000, 2004,
2008, 2011, 2014 ali 2018? A da ne? No vidite, vseh teh 6 volitev smo
izpeljali po obstoječem volilnem sistemu z volilnimi okraji. Ustavno
sodišče ni razveljavilo nobenih, niti tistih iz leta 2014, ki so bile očitno
ukradene vsem na očeh. Pa ne zaradi volilnega sistema. Odločba
ustavnega sodišča, zaradi katere naj bi spreminjali volilni sistem, nikjer
ne naroča ukinitev volilnih okrajev, ampak le večjo izenačenje števila
volivcev v njih. Kar je relativno enostaven korak, ki poleg tega niti ne
terja spremembe ustave. A režimski mediji zadnje tedne to dejstvo
praviloma zamolčijo.

3. Namesto iskanja minimalne rešitve za uresničitev odločbe US
(sprememba velikosti nekaterih okrajev) ali dejanske rešitve za
povečanje vpliva volivcev na izvolitev poslancev danes predstavniki in
podporniki tranzicijske levice in strank, ki so s pomočjo silne
propagandne akcije režimskih medijev leta 2000 grobo povozili ljudsko
voljo in odločbo US zatrjujejo, da je treba volivcem omogočiti odločilen
vpliv na izvolitev poslanca. To naj bi zagotovili z relativnim preferenčnim
glasom znotraj obstoječega izkrivljenega proporcionalnega sistema in
ukinitvijo volilnih okrajev. Predlagajo ukinitev 88 volilnih okrajev in
uvedbo preferenčnega (prednostnega) glasu, ki bi ga lahko volivec v

vsaki od 8 volilnih enot podelil enemu izmed 11 kandidatov na
istoimenski listi. Tak sistem deloma dejansko, deloma pa navidezno
omogoča volivcu širšo izbiro. Dejansko zato, ker lahko volivec izbira ne
samo med več listami, ampak tudi med več kandidati na istoimenski
listi, navidezno pa zato, ker tudi nadpovprečno število prednostnih
glasov za enega kandidata še ne omogoča izvolitve, če kandidatova
lista skupaj ne doseže 4% parlamentarnega praga.
4. Okrepljeno nenadno javno nabijanje o nujnosti spremembe volilnega
sistema z dejanskimi motivi seveda nima nobene povezave. Zdravilo, ki
ga ponujajo je kot amputacija obeh nog pri pacientu, ki ima ozdravljivo
poškodbo le na enem stopalu. A predlagatelji amputacije iz levega
konzilija si želijo ustvariti volilno telo na invalidskem vozičku, ki bo
popolnoma obvladljivo in volilni sistem, v katerem bodo na koncu
dejansko odločali samo prvorazredni. Na čelo iskanja “rešitve” za
uresničitev odločbe ustavnega sodišča se je samoiniciativno postavil
predsednik republike. Za razliko od nekaterih prejšnjih tovrstnih iniciativ
režimski mediji tokrat niso problematizirali te njegove poteze. Prav tako
ne vlada in vladne stranke. Hm?
5. Po končanem mandatu predsednika vlade 2009-2011 je Borut Pahor
izjavil, da je eden največjih uspehov njegove vladne koalicije v tem
obdobju uvedba nezdružljivosti funkcije župana in poslanca. Večinska
javnost je to rešitev podpirala in po njeni uveljavitvi ni nihče resno javno
ocenil njenih učinkov, čeprav so na dlani. Mimogrede naj povem, da je
takrat SDS predlagala zdravorazumsko rešitev, po kateri bi
nezdružljivost veljala za župane občin nad 5000 prebivalci, za manjše
podeželske občine, kjer so župani velikokrat ne profesionalci pa ne. Ob
podobnem enostranskem navijanju medijev kot smo mu priča danes je
bila sprejeta radikalna rešitev, katere posledice so danes nesporne.
Dobili smo poslabšan položaj manj razvitih podeželskih občin, padec
volilne udeležbe v severovzhodni Sloveniji ter izpad SLS iz Državnega
zbora. Pri tej zadnji posledici so tudi drugi pomembni vzroki, vendar je
danes tudi laikom jasno, da bi v primeru možnosti kandidatur množice
priljubljenih županov manjših občin na listi SLS ta stranka imela danes
poslance v DZ. Bi v tem primeru tudi imeli na oblasti reciklirano vlado
Mira Cerarja, ki je bila do tal poražena na volitvah 2018? Močno
dvomim. Očitne politične posledice uvedbe nezdružljivosti poslanske
funkcije s funkcijo župana manjše podeželske občine pritrjujejo
besedam predsednika republike o uspešni potezi. Res, to je bil
strateško pomemben ukrep za povečanje razvojnih razlik in hkratno
utrditev premoči tranzicijske levice v državi.
6. Tranzicijska levica z nekaj izjemami se za ukinitev volilnih okrajev ne
zavzema zato, ker bi si tako srčno želela večji vpliv volivcev na izvolitev

poslanca (v tem primeru bi seveda podprli večinski ali v primeru
nekaterih strokovnih pomislekov kombinirani volilni sistem), ampak ker
želijo aktivno volilno telo še bolj ukrojiti po svoji meri. Učinki predlagane
ukinitve volilnih okrajev so dolgoročni in predvidljivi ter pretežno
negativni:
a. Izvoljeni poslanci vseh strank bi se v roku treh mandatov praktično v
celoti skoncentrirali v državnem in nekaterih regionalnih središčih. V
Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Novi Gorici, Kranju, Murski Soboti in
Novem mestu. Tam torej, kjer je večja gostota volilnega telesa in večja
možnost medijske promocije za večje število volilcev. V tem sistemu bi
bili poslanci, izvoljeni na podeželju, sčasoma zgolj le še izjema.
Ugleden kandidat iz Mozirja bi težko zbral več preferenčnih glasov od
kolega na isti listi v 5 volilni enoti, ki je vsaj relativno poznan v Celju.
Enako velja za kandidata iz Ljutomera napram kandidatu iz Murske
Sobote v 8. volilni enoti. Pa za kandidata iz Cerknice ali Kamnika
napram kandidatu iz Ljubljane ali Kranja. Koroška, Notranjska, Prlekija,
Posavje, Zasavje, Slovenske Gorice, Kras, Zgornja Savinjska dolina,
Bela Krajina, Ribniško-Kočevska in ostale manjše regije ali sub regije bi
v dveh do treh mandatih ostale brez možnosti izvolitve svojih
zastopnikov v DZ ne glede na to, na kateri listi bi kandidirali. Poleg
skrajno škodljivega državnega centralizma bi tako pridelali še nekaj
regijskih, večji del države, ki je že danes demografsko in razvojno
obravnavan drugorazredno, pa bi še bolj zaostajal.
b. Končna strateška politična posledica pa bi nastala v še bolj drastičnem
razkoraku med volilno udeležbo v Ljubljani in nekaterih drugih centrih in
na podeželju. Zakaj bi npr. volivec v Slovenskih goricah ali v
Dravogradu sploh šel na volitve, če mu je vnaprej jasno, da kandidati iz
tega okolja ali cele Koroške nimajo nobene možnosti, da bi bili
izvoljeni? Že danes šokantna razlika v volilni udeležbi med npr. 3
(pretežno ljubljansko) volilno enoto ter severovzhodno Slovenijo (7. in
8. volilno enoto), ki znaša med 10% in 20% bi narasla na razmerje 1:2.
Narasla pa bi postopoma in tako manj očitno. Ko bi prvič volili po
sistemu brez volilnih okrajev, bi nekateri od obstoječih poslancev iz
podeželja in manjših mest zaradi svoje aktualne širše poslanske
razpoznavnosti še lahko prišli do zadostnega števila preferenc, a bi se
njihovo število bistveno zmanjšalo že ob naslednjih volitvah in po treh
mandatih bi bili zgolj še izjema. Približno podoben bi bil tudi trend
spoznanja pri podeželskih volivcih, da se na volitve ne splača. Sami
presodite, kdo v takih posledicah išče svoje koristi in kakšne
katastrofalne (ne)razvojne učinke bi takšno stanje prineslo večini
prebivalstva Slovenije.

7. Kje pa so rešitve, če želimo res odpraviti obstoječo izkrivljenost
volilnega sistema (volilci danes v okraju glasujejo za kandidata, glas pa
gre dejansko najprej listi in šele nato tistemu, ki ga obkrožijo) in
povečati neposredni vpliv volivcev na izvolitev poslancev?
a. Najpopolnejša rešitev je zagotovo dvokrožni večinski volilni sistem.
Vemo pa, da nanj sedanji oblastni poslanci nikoli večinsko ne bodo
pristali, saj so bili izvoljeni z rezultati med 6% in 17% in si seveda ne
predstavljajo, da bi lahko v svojem okraju kadarkoli dobili podporo
preko 50%. Poleg tega večinski volilni sistem terja sodelovanje in
povezovanje sorodnih strank. Tranzicijska levica tega v praksi očitno
ni sposobna, čeprav zelo rada očitke o izključevalnosti naslavlja na
druge. Zato večinski volilni sistem – ki bi posledično Sloveniji
omogočil normalnost, bolj enakomeren razvoj, dokončanje tranzicije,
uvedbo meritokracije, vladavine prava in večje pravičnosti ter
najmanj za 3% večjo gospodarsko rast – torej danes žal politično ni
realen.
b. Korak naprej bi bil tudi kombiniran volilni sistem, po katerem bi 44
poslancev volili po proporcionalnem načelu in 44 po večinskem.
Tako bi še vedno zagotovili vsaj delno enakopravno zastopanost
vseh delov Slovenije v zakonodajnem telesu, zadovoljili pa bi tudi
načelne zagovornike proporcionalnega sistema. O tej rešitvi smo se
pripravljeni resno pogovarjati, če obstaja volja vsaj pri delu
tranzicijske levice.
Junij 2019

Janez Janša