Pred odločanjem o lastniški usodi še tretja največja banka v državi

Lastniška usoda Abanke, ki bi jo morala država po obljubi Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč prodati do konca meseca, je še naprej negotova. Nadzorniki SDH so danes odločitev o tem prestavili na sredo. Premier Marjan Šarec verjame, da bodo odločitev “sposobni sprejeti sami”.

Država je v času krize podržavila šest bank. Dve je nadzorovano likvidirala, za štiri pa obljubila, da jih bo po stabilizaciji privatizirala. V ciljni ravnini vsake prodaje oživijo pozivi k neprodaji in tako je tudi v primeru Abanke, v katero sta se združili sanirani Abanka Vipa in Banka Celje.

Abanka je v današnji obliki združene banke nastala oktobra 2015. Takrat se je zavihtela na drugo mesto med bankami v Sloveniji, a jo je po privatizaciji in konsolidaciji pripojenih Poštne banke Slovenije in KBS, nekdanje Raiffeisen banke, pod novim lastnikom, skladom Apollo, nato prehitela Nova KBM.

Začetki same Abanke sicer segajo v leto 1955, ko je začela delovati kot podružnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino. Leta 1977 se je preimenovala v Jugobanko – Temeljno banko Ljubljana. Kot Abanka Ljubljana je samostojno začela poslovati januarja 1990 ter se konec leta 2002 združila z Banko Vipo in preimenovala v Abanko Vipa.

Kriza kot prelomnica za prihodnost banke

Država jo je konec leta 2013 sanirala skupaj z NLB in Novo KBM. Ko je leta 2014 za državno pomoč zaprosila še Banka Celje, je padla odločitev, da se Abanka Vipa in Banka Celje združita v Abanko. Sledilo je obdobje čiščenja bilanc, integracije procesov in optimizacije v skladu z omejitvenimi zavezami komisije in s ciljem, da se združena banka privatizira do sredine leta 2019.

Abanka Vipa je leto 2010 zaključila z dobičkom v višini 6,6 milijona evrov in 4,2 milijarde evrov visoko bilančno vsoto. Nato so se zanjo začela leta izgub. Leta 2011 je izguba narasla na 119 milijonov evrov, leta 2012 se je ta zmanjšala na 76 milijonov evrov. Takrat so oživele ideje, da bi jo v okviru t. i. gorenjske finančne naveze, katere del sta bili še družba Sava in Gorenjska banka, združili z zadnjo, katere lastnica je v začetku letošnjega leta postala srbska AIK banka.

Leta 2013 je Abanka Vipa pod bremenom slabih posojil zdrsnila v globoko izgubo, ki se je povzpela na nekaj manj kot 309 milijonov evrov. Leta 2014 jo je bilo za skoraj 200 milijonov evrov, bilančna vsota pa je upadla na 2,6 milijarde evrov. V združitvenem letu s celjsko banko leta 2015 je banka izplavala iz rdečih številk in vknjižila skoraj 43 milijonov evrov čistega dobička. Bilančna vsota se je dvignila na 3,8 milijarde evrov, a nato leto pozneje upadla na 3,6 milijarde evrov.

Leta 2018 je Abanka ustvarila 66,7 milijona evrov čistega dobička, kar je okoli 57 odstotkov več kot leta 2017. Bilančna vsota se je povečala za dva odstotka na 3,73 milijarde evrov. Ob koncu lanskega leta je imela okoli 1000 zaposlenih.

Država je Abanko Vipa v času sanacije dokapitalizirala s 348 milijonov evrov, skupaj z dokapitalizacijo v obliki obveznic pa je ta vrednostno dosegla 591 milijonov evrov. Medtem je v Banko Celje vložila 190 milijonov evrov. Prva je na DUTB prenesla za 1,1 milijarde evrov bruto slabih terjatev in v zameno od DUTB prejela za 423,8 milijona evrov obveznic z državnim jamstvom, druga pa 398,5 milijona evrov bruto slabih terjatev ter zanje prejela 125,3 milijona evrov v obveznicah z državnim jamstvom.

Dokapitalizacija v denarju je pri obeh bankah znašala 538 milijonov evrov. Ko se je poslovanje v Abanki stabiliziralo, je začela izplačevati dividende. Država je za leto 2016 prejela 69 milijonov evrov dividend, za leto 2017 42,6 milijona evrov, za lani pa 66,7 milijona evrov (55,6 milijona evrov v denarju, 11,1 milijona evrov z delnicami Save Re). To skupaj znaša 178,3 milijona evrov.

Prodati ali ne prodati, je spet vprašanje

Država je za prodajo banke pooblastila SDH. Finančni svetovalec je v postopku prodaje BNP Paribas iz Pariza, pravni svetovalec pa Odvetniška družba Kavčič, Bračun in partnerji iz Ljubljane. Finančni, davčni, IT ter pravni skrbni pregled sta v banki izvedli odvetniška družba in svetovalna družba Deloitte iz Ljubljane, oceno vrednosti lastniškega kapitala pa je pripravila družba E&Y Valuations iz Prage.

SDH je javno povabilo vlagateljem objavil sredi lanskega oktobra. Nezavezujoče ponudbe so oddali štirje zainteresirani kupci, v finale naj bi se po neuradnih navedbah medijev uvrstili dva oz. trije. To naj bi bili Nova KBM in njen lastnik Apollo, madžarska banka OTP, ki je v postopku nakupa SKB banke od francoske Societe Generale, in morda srbska AIK banka, najnovejša lastnica Gorenjske banke.

Potem ko je bilo ob prodaji Nove KBM pred leti precej pozivov k neprodaji, še več pa ob predlanski in lanski delni privatizaciji NLB, so se negodovanja glede prodaje Abanke povečala pred kratkim. Pri NLB je SDH prvič odločitev o prodaji prepustil vladi, ki je prodajo ustavila in se nato morala z Evropsko komisijo pogajati o spremembah zavez. V drugem poskusu se je delna privatizacija odvila po taktirki SDH in vlada o tem ni odločala, je bila pa država deležna očitkov, da je s prelaganjem prodaje dejansko iztržila manj, kot bi lahko.

Pri vseh prodajah so nasprotniki menili, da je bila izračunana velikost bančne luknje, zaradi katere je država morala banke sanirati, previsoka, da je država v banke vložila preveč denarja in da ni smiselno prodati vseh bank, saj se bo s tem izgubila finančna neodvisnost. Očitek je bil tudi, da država banke prodaja krepko pod ceno, še posebej je bilo to slišati v primeru Nove KBM, kjer je bila kupnina 250 milijonov evrov.

Za Abanko naj bi bile ponudbe po neuradnih informacijah Pop TV boljše od cenitev in pričakovanj ter naj bi bile bližje 500 milijonom evrov kot 400 milijonom evrom, kjer naj bi se vrtele pred oddajo končnih ponudb.

Revidirana knjigovodska vrednost delnice Abanke je konec 2018 dosegla 38,63 evra, kar ob 15.100.000 delnicah predstavlja 583,3 milijona evrov kapitala. Analitiki so ob začetku prodajnih postopkov lansko jesen napovedali, da bi se cena za delnico lahko gibala v razponu 0,6 do 0,8 knjigovodske vrednosti, torej med 350 in 467 milijoni evrov, plus premija, ki jo v takšnih postopkih plača prevzemnik.

Če bo do odločitve za prodajo prišlo, bodo za banko prenehale omejitve pri poslovanju, ki jih je komisija postavila zato, da ta pred tekmeci na trgu ne bi imela določene prednosti. Kupec pa bo moral pridobiti soglasje varuha konkurence in Evropske centralne banke, pri kateri ti postopki v povprečju trajajo štiri do pet mesecev.

V primeru, da Abanka do konca junija ne bo prodana, Slovenija ne bo izpolnila prodajne zaveze in bo morala Evropski komisiji predlagati imenovanje prodajnega zaupnika, ki bo imel pristojnost banko prodati. To določajo zaveze dane Evropski komisiji. Za banko bodo ob tem še naprej veljale številne poslovne, finančne in organizacijske omejitvene zahteve.

Če bi Abanka ostala v državni lasti, bi bilo treba spremeniti strategijo upravljanja z državnim premoženjem in naložbo v Abanki črtati s seznama portfeljskih naložb oz. naložb, namenjenih prodaji, ter jo uvrstiti na seznam strateških naložb. O ustavitvi prodaje bi se morala Slovenija še pred tem izpogajati tudi pri Evropski komisiji, ki se bo jeseni oblikovala v novi sestavi. (sta)