Na jugu Anglije slovesnost ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji

V obmorskem mestu Portsmouth na jugu Anglije so v sredo pripravili slovesnost ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji, ki so se je med drugim udeležili britanska kraljica Elizabeta II., predsednik ZDA Donald Trump in francoski predsednik Emmanuel Macron. Moskva je v odzivu poskušala zmanjšati pomen izkrcanja.

Britanske slovesnosti se je udeležilo okoli 300 veteranov, ki se jim je britanska kraljica v nagovoru zahvalila. Dejala je še, da so ob 60. obletnici izkrcanja nekateri mislili, da je bila tisto njena zadnja slovesnost. “A vojna generacija, to je moja generacija, je odporna in počaščena sem, da sem lahko danes z vami v Portsmouthu,” je poudarila.

Trump je medtem zbranim prebral molitev, ki jo je tedanji ameriški predsednik Franklin Roosevelt prebral po radiu pred zavezniškim izkrcanjem, je poročal britanski BBC.

Britanska premierka Theresa May je prebrala pismo britanskega vojaka, ki je sodeloval v izkrcanju, Macron pa pismo pripadnika francoskega odporniškega gibanja iz časa druge svetovne vojne.

Obletnico so v pristaniškem mestu obeležili z mornariško parado, preletom vojaških letal in številnimi vojaki. V Londonu so pred slovesnostjo napovedali, da bodo pripravili “največji vojaški spektakel v novejši zgodovini”.

Več tisoč ljudi se je medtem zbralo ob prireditvenem prostoru, kjer so prireditev spremljali na velikem ekranu.

V središču mesta so se v času slovesnosti na protestih zbrali tudi Trumpovi nasprotniki. Spomnili so se tudi veteranov.

Ob robu slovesnosti sta se v Portsmouthu srečala nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik ZDA. Po navedbah tiskovne predstavnice Bele hiše Sarah Sanders je šlo za kratko srečanje, ki je trajalo deset minut. Voditelja sta govorila o razmerah v Libiji ter slabšanju razmer na zahodu Afrike. Trump in Merklova sta se dogovorila, da bosta pogovore o tem nadaljevala na vrhu G20, ki bo ta mesec na Japonskem, je dodala.

Na srečanju sta bila prisotna tudi ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton ter vršilec dolžnosti vodje kabineta predsednika ZDA Mick Mulvaney, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Merklova je na slovesnosti izpostavila skupna prizadevanja zavezniških zmagovalnih sil in Nemčije za mir in svobodo po svetu ter dejala, da gre za “darilo zgodovine”. Zavezniško izkrcanje v Normandiji je Nemčijo osvobodilo nacionalsocizalizma in položilo temelje za povojno ureditev, je še dejala.

“Da sem in sem lahko danes zraven kot nemška kanclerka in da si danes skupaj prizadevamo za mir in svobodo, je darilo zgodovine, ki ga velja varovati in negovati,” je dejala Merklova novinarjem v kratki izjavi.

Rusija je v odzivu na slovesnosti poudarila, da zavezniško izkrcanje ni bilo ključno za nadaljnji potek vojne in z njegovim pomenom ne bi smeli pretiravati.

Kot je novinarjem dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, so zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni prinesla prizadevanja takratne Sovjetske zveze, ki je v vojno vstopila leta 1941, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

“Po mnenju zgodovinarjev izkrcanje v Normandiji ni bistveno vplivalo na rezultat druge svetovne vojne,” je še dejala.

Ruski predsednik Vladimir Putin za razliko od leta 2004 in 2014 tokrat ni dobil povabila na letošnje slovesnosti, vzrok pa je ohladitev odnosov med Zahodom in Rusijo po ruski priključitvi polotoka Krim pred dobrimi petimi leti.

Osrednje slovesnosti bodo v četrtek v Franciji, kjer se je pred 75 leti na severozahodu države začela največja vojaška skupna pomorska, kopenska in zračna operacija v zgodovini človeštva, ki je hkrati pomenila pomemben preobrat v drugi svetovni vojni.

Zavezniško izkrcanje v Normandiji, ki je pomenilo začetek konca druge svetovne vojne, se je začelo v noči na 6. junij pred 75 leti. Dogodek se je v zgodovino vpisal kot dan D. Na obale Normandije je začelo jurišati več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in ostalih zavezniških vojakov.

Nekaj dni kasneje je Normandijo preplavilo že skoraj milijon zavezniških vojakov, ki so imeli pred seboj le en cilj: Berlin. Nemčija, v precepu med tedanjo Sovjetsko zvezo na vzhodu in zaveznicami na zahodu, je kapitulirala 11 mesecev kasneje.

Ime za invazijo je bilo sprva operacija Roundup, kasneje so ga spremenili v operacija Overlord, katere cilj je bil osvoboditev zahodnega dela Evrope izpod nacistične Nemčije. Samo izkrcanje v Normandiji, ki je trajalo do sredine julija, je imelo kodno ime operacija Neptun. V tem času se je na normandijskih obalah izkrcalo okoli tri milijone zavezniških vojakov ter na tisoče ton najrazličnejše vojaške opreme.

Dan D je med zavezniki zahteval okoli 10.000 žrtev, približno toliko naj bi bilo žrtev tudi na nemški strani.

Toda to je bil šele manjši del žrtev, ki so bile potrebne, da so zavezniki po dobrih treh mesecih dokončno osvobodili Normandijo. Padlo je kakih 215.000 zavezniških vojakov, podobne so ocene za nemške žrtve. Pri osvobajanju Normandije je umrlo tudi 19.000 francoskih civilistov.

Največje vojaško izkrcanje v zgodovini človeštva je prineslo velik preobrat v drugi svetovni vojni. Številni so se začeli zavedati, da bo Nemčija, ki je bila prisiljenja v bojevanje na več frontah hkrati, slej kot prej poražena. Nemčija je brezpogojno kapitulirala 8. maja 1945. (sta)