Ministri EU o pomenu raziskav v kmetijstvu in biogospodarstvu

“Dobro vzpostavljen sistem razvoja in raziskav ter predvsem sistem učinkovitega prenosa znanj v prakso lahko ključno prispeva k nadaljnjemu razvoju kmetijstva, živilskopredelovalne industrije in gozdarstva ter konkretno k ustvarjanju novih delovnih mest na podeželju in s tem tudi privlačnega inovativnega okolja za mlade ter v okvir v predelovalnih dejavnosti k ustvarjanju proizvodov z višjo dodano vrednostjo,” je, kot so sporočili z ministrstva, poudarila ministrica.

Raziskave v kmetijstvu in biogospodarstvu so prepoznane kot velik potencial pri razvoju rešitev za prihodnost EU, ki uresničuje evropske cilje in cilje trajnostnega razvoja v skladu z lokalnimi posebnostmi. V predlogu Bruslja je za nov program Obzorje Evropa 2021-2027 v sklopu prehrana in naravni viri namenjenih 10 milijard evrov za raziskovalne in inovacijske projekte, ki obravnavajo izzive, povezane z biotsko raznovrstnostjo in naravnim kapitalom, kmetijstvom, gozdarstvom in podeželjem, prehrambnim sistemom, bioosnovanim inovacijskimim sistemom in krožnim sistemom.

Slovenija sicer meni, da so raziskave in učinkovit prenos znanja ključnega pomena za nadaljnji razvoj kmetijstva v EU. Poleg tega je treba izkoristiti možnosti, ki jih kmetijstvu ponuja razvoj biogospodarstva. S tem namenom Slovenija tesneje sodeluje v pobudi Bioeast, v kateri so si države Srednje in Vzhodne Evrope zastavile skupne cilje na področju biogospodarstva.

Kot je v razpravi dejala Pivčeva, so raziskave in učinkovit prenos znanja ključnega pomena za nadaljnji razvoj kmetijstva v EU, pa tudi v Sloveniji. Poleg tega je treba izkoristiti možnosti, ki jih kmetijstvu ponuja razvoj biogospodarstva. Biogospodarstvo namreč po njenih besedah vse bolj pridobiva na pomenu in bo v prihodnje predstavljal pomemben razvojni vidik za vzpostavitev novih delovnih mest na podeželju in s tem privlačno inovativno delovno okolje za mlade.

“Razvoj trajnostnega krožnega biogospodarstva predstavlja veliko priložnost za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju s ključnimi sektorji, ki prepoznavajo in zagotavljajo biomaso kot pomembno vhodno surovino. Prav tako pomembno pa bo iskati in zagotavljati komplementarnost z drugimi resornim politikami, instrumenti in viri financiranja, saj je področje biogospodarstva izrazito interdisciplinarno in zahteva takšen pristop,” je poudarila.

Ministrica je v razpravi poudarila, da je razvoj biogospodarstva eden od specifičnih ciljev za zagotavljanje dviga kakovosti življenja in krepitve gospodarske aktivnosti na podeželju.

“Menimo, da spodbujanje razvoja biogospodarstva na podeželju prinaša odlične priložnosti za premostitev vrzeli in razvojnih razlik med urbanimi in podeželjskimi območji, kar je ključnega pomena za ohranitev vitalnosti podeželskih območij v prihodnje. Prednosti biogospodarstva prepoznavamo tudi v predelovalnih dejavnostih, kjer prehod na bioosnovane tehnologije predstavlja potencial za ustvarjanje proizvodov z višjo dodano vrednostjo in boljši izkoristek vhodnih surovin,” je povedala ministrica in dodala, da so za nadaljnji razvoj tega področja ključne raziskave in razvoj novih inovativnih praks, tehnologij in proizvodov, ki bodo prepoznani kot pomembni predvsem s strani kmetov in končnih uporabnikov.

Ministri EU in delegacije so v ponedeljek obiskali romunsko podeželje in si ogledali nekatere primere dobrih praks v živilskih podjetjih, kmetijstvu in vinarstvu. (sta)