Medijska novela do konca avgusta v javni razpravi

Na čelu ekipe, ki je pripravila novelo, je bila državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina. Po njenih besedah zakonski predlog odgovarja na razmere majhnega slovenskega medijskega trga, ki ga zaznamujeta predvsem intenzivna koncentracija lastništva in naraščajoča vpetost v digitalno ekonomijo, pod taktirko globalnih tehnoloških velikanov.

Novela temelji na novi definiciji medijev, ki vključuje nove oblike množičnih medijev, nikakor pa ne vseh možnih oblik komuniciranja. Pomemben kriterij prepoznavanja medijev je uredniška odgovornost. S “tehnološko nevtralno” definicijo tako zakon o medijih ostaja zakon, ki ureja medije, je opozorila. Kot pomemben vsebinski sklop novele je poudarila tudi definicijo javnega interesa.

Zakonski predlog zato prinaša sistem javnih podpor za ustvarjanje medijskih vsebin v javnem interesu. Pomembna novost so spodbude za ohranjanje novinarskih delovnih mest in ustvarjanje pogojev za kakovostne in raziskovalne medijske vsebine, krepitev novinarske profesionalnosti in medijske pismenosti ter prepoznavanje neresničnih informacij v medijih.

Tako je po besedah Kerševan Smokvine prva od predlaganih finančnih shem namenjena programom posebnega pomena, pri čemer se ta kategorija po novem širi na nepridobitne medije. Druga shema je splošnejša in bi podpirala ohranjanje novinarskih delovnih mest, profesionalizacijo in medijsko pismenost. S tem bi nagovorila problem slabega položaja novinarskega poklica.

Finančna teža prve in druge sheme bi bila po predlogu ministrstva enaka in bi vsaka znašala protivrednost treh odstotkov zbranega rtv-prispevka v prejšnjem letu, kar skupaj znaša nekaj manj kot 5.673.000 evrov. Državna sekretarka je izrazila upanje, da bo tak predlog v medresorski obravnavi naletel na razumevanje in bo deležen podpore.

Že sedanji zakon prepoveduje medijsko spodbujanje sovraštva in nestrpnosti, pri čemer pa sankcionira le tisto, ki se izvaja preko oglasov. Novela odpravlja to pravno vrzel in nesorazmerje. Pri tem namen zakonske rešitve, ki jo zagovarjajo na ministrstvu, ni kaznovanje in omejevanje neodvisnosti medijev, temveč zgolj preprečevanje nezakonitih vsebin.

Tako bi prvi ukrep, to je odstranitev nezakonite medijske vsebine, odredil inšpektor. Globe so po besedah Kerševan Smokvine predvidene za neukrepanje oziroma neupoštevanje poziva inšpektorja. Na ministrstvu namreč niso želeli inkriminirati same objave, saj bi se s tem poseglo v pravico do svobode izražanja in svobode tiska.

Hkrati novela prinaša dodatno varovalko. Inšpektor se lahko namreč posvetuje z reprezentativnimi strokovnimi združenji. Taka rešitev omejuje diskrecijo inšpektorja, hkrati pa mu omogoča bolj celostno presojo. Primerljivo rešitev je najti v zakonu o varstvu potrošnikov ter se nanaša na nedostojno ali zavajajoče oglaševanje.

Novela zakona o medijih se loteva tudi zagotavljanja transparentnosti medijskega lastništva in omejevanja njegove koncentracije. Sedanjo zakonsko ureditev tega področja je Kerševan Smokvina ocenila kot rigidno, saj omejuje le nekatere navzkrižne povezave, in še to po natančno določenih kriterijih. Predlagana ureditev pa daje prednost presoji učinkov in posledic za javni interes.

V tem primeru novela nalaga odgovornost agenciji za komunikacijska omrežja in storitve, agencija za varstvo konkurence in ministrstvo za kulturo pa ohranjata del pristojnosti. Z namenom omejiti diskrecijsko pravico ministrstva oziroma ministra pa so po njenih besedah uvedli test javnega interesa. S tem želijo preprečiti, da bi bilo mnenje ministrstva arbitrarno.

Na ministrstvu načrtujejo, da bi novelo poslali v parlamentarno obravnavo še letos. Sicer med kratkoročne prioritete pri posodobitvi medijske zakonodaje uvrščajo tudi prilagoditev zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bo sledila spremembam zakona o medijih. Čas za prenos evropske direktive v nacionalno zakonodajo se bo iztekel septembra 2020.

Prenova zakona o elektronskih komunikacijah je v pristojnosti ministrstva za javno upravo. Ker so številna njegova določila povezana z zakonom o medijih, bo pri pripravi sprememb sodelovalo ministrstvo za kulturo.

Prvi odzivi novinarskih organizacij na današnjo predstavitev medijske novele so pozitivni. V Društvu novinarjev Slovenije so v izjavi za STA ocenili, da gre zakonski predlog v pravo smer. Izrazili so pričakovanje, da bo novela sprejeta do konca leta, “ker so spremembe več kot nujne”. Tudi v Sindikatu novinarjev Slovenije menijo, da se je ministrstvo pri prenovi zakonodaje lotilo pravih področij.

V sindikatu so pozdravili prizadevanja ministrstva, da medijsko področje uredi skladno s potrebami novinarskega poklica in novimi razmerami na področju vedno bolj digitalizirane medijske krajine. Pri tem so opozorili, da pomanjkljivosti sedanje zakonodaje občutijo tudi v vsakodnevnem sindikalnem delovanju.

Poleg tega so v sindikatu napovedali, da si bodo v javni razpravi prizadevali za zakonske dopolnitve, ki bi vodile k izboljšanju socialnega in ekonomskega položaja poklica. “Novinarji smo namreč zavezani tudi javnosti, kakovost medijskega pluralizma in avtonomije pa je tesno povezana s pogoji dela, v kateri opravljajo svoj poklic,” so zapisali za STA.

Po mnenju sindikata novinarjev bi morala država imeti možnost, da v medijih spodbuja dialog socialnih partnerjev in kolektivno dogovarjanje, k čemur jo zavezujejo tudi ratificirane konvencije Mednarodne organizacije dela. (sta)