Impotentna vlada ali pomanjkanje libida ministrov

Piše: Davorin Kopše

Vlada Republike Slovenije

Slovenska oblast še vedno ni vsebinsko definirana. Težko je govoriti o smeri vladanja, kaj šele o uspehih. V nadaljevanju se poskušam brez pomoči zunanjih virov spomniti glavnih poudarkov, ki jih vidim po prvi četrtini mandata.

Aktualno vlado in koalicijo, kot že nekaj preteklih mandatov, zaznamuje predvsem serijsko zavračanje predlogov opozicije, predvsem Slovenske demokratske stranke, z pridušanjem, da bodo posamezna področja uredili sistemsko, medtem pa prihajajo iz EU serijska opozorila o neustreznosti strukturnih težav.

Nekaj pomembnih zavrnjenih predlogov SDS v zadnjem obdobju:

• Zakon o demografskem skladu, ki bi uredil financiranje pokojnin
• Zakon o trajnostni oskrbi ni sprejet, čeprav smo edina država v EU, ki tega zakona še nima
• Zakon o dvigu najnižjih invalidskih pokojnin, ki naj bi se izenačila vsaj z višino socialnih podpor
• Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih in vojnih invalidih, ki bi povrnil pravice izpred kriznega zakona ZUJF, ki bi moral biti po krizi v celoti odpravljen
• Zaposlitev kontroverznega »strokovnjaka« za varnostna vprašanja Damirja Črnčca.

Glavni »dosežki«:

• Potrditev zelo sporne Marakeške deklaracije o migrantih
• Neobvladovanje nezakonitih migracij in zanikanje ogroženosti prebivalcev ob južni meji
• Slepo sledenje zahtevam stranke Levica, ki s tem določa smer delovanja manjšinske vlade
• Uspešna vzpostavitev sodelovanja z NVO, ki delujejo v škodo R Slovenije na področju migracij in jih tudi izdatno finančno podpira
• Pasivnost na vseh pomembnih področjih (glej spodaj po resorjih)

Za vse navedeno trdijo, da vlada pripravlja svoje rešitve.

… bi, pa ne more.

PV, Marjan Šarec

Ministrski predsednik Marjan Šarec se je kot poraženec volitev povzpel na sam vrh vlade. Že na začetku je podrl neslaven rekord, saj mu je uspelo vlado sestavljati najdlje v zgodovini Slovenije. Od konstituiranja vlade se ni izkazal z nobenim konkretnim dejanjem, razen držanja koalicijskih partnerjev v napetosti. Večkrat je že namreč izjavil, da lahko tudi odidejo in bo prišel nekdo drug. To mu uspeva ob zavedanju ostalih vladnih partnerjev, da imajo šibko podporo volivcev in zanje odhod na predčasne volitve ni najbolj privlačna možnost. To se lahko dogaja le v zelo heterogenih skupinah ali v primerih, kjer se srečajo zelo različni karakterji z močno željo po oblasti. Kot je po volitvah izjavil Marjan Šarec: »Ne glede na vse«.

Kakorkoli, dobili smo manjšinsko vlado, ki jo vodi poraženec volitev, kar je ena izmed mnogih slovenskih posebnosti. Ni namreč običajno, da bi bila največja parlamentarna stranka v opoziciji. Tudi v primeru manjšinske vlade. Ker je tako, to za Šarca nedvomno pomeni dodaten kompleks in frustracijo, ki se že odraža v njegovih nestrpnih in živčnih odzivih na poslanska vprašanja v državnem zboru.

Glavni »dosežki« Marjana Šarca:

• Odhod kandidata za ministra Tugomir Kodelja
• Odhod Marka Bandellija – odstopil
• Odhod Dejana Prešička – odstopil
• Odhod Jureta Lebna – odstopil
• Odhod Karla Erjavca – odstop ali odstavitev?

Ne pozabimo niti na poslanca Darija Kraljiča, ki je v bližnjem lokalu ukradel sendvič, nato pa po pritiskih odstopil.

Marjan Šarec je odklonil priložnost, da bi sebe in Slovenijo predstavil v Evropskem parlamentu, kjer bi lahko izrazil pričakovanja in zahteve Slovenije.

Vlada Marjana Šarca za Cerarjevo vlado nadaljuje z neuspešnim črpanjem kohezijskih sredstev – zgolj 20% v zadnji finančni perspektivi …

… bi, pa ne more.

MNZ, Boštjan Poklukar

Ena od temeljnih nalog policije je varovanje državne meje, vzdrževanje javnega reda in miru ter preprečevanje kot tudi odkrivanje kaznivih dejanj in storilcev. V času množičnih ilegalnih migracij je to dodaten izziv tako za stroko kot za politiko. Minister da usmeritve in zagotovi sredstva, stroka pa poskrbi za profesionalno realizacijo v okviru zakonov in predpisov.

No, v Sloveniji se to ne dogaja niti najmanj učinkovito. Najbolj transparentni neuspehi policije se kažejo pri varovanju državne meje z Republiko Hrvaško. V letošnjem letu namreč migracije po letu 2015, ko jih je mejo s pomočjo Cerarjeve vlade mejo na nezakonit način prestopilo pol milijona ilegalcev, najbolj strmo naraščajo. Migranti prihajajo preko državne meje na vseh mestih, kjer se pokaže možnost, ne pa na mejne prehode. Policija je motivirana in ustrezno usposobljena, politika ministra Poklukarja pa jim ne zagotavlja ustrezne kadrovske popolnitve, prepočasi nabavlja tehnična sredstva in ograja še vedno ni postavljena na vseh ključnih mestih, ki bi migracije preusmerila na točke, kjer je policijska kontrola.

Njegovi glavni »uspehi«:

• Spor s Sindikatom policistov Slovenije zaradi njihove predstavitve nevzdržnih razmer na slovenski južni meji.
• Na seji pristojnega delovnega telesa v DZ je sindikatu celo očital, da je para policija.

… bi, pa ne more.

MORS, Karel Erjavec

Karel Erjavec je na neki novinarski konferenci v tem mandatu izjavil, da je imel ambicije Marjana Šarca, a jih ni uspel uresničiti.

Karel Erjavec je ob prihodu na ministrstvo najprej začel tolči po mizi, s čimer je od sebe odvrnil večino kadra, ki je bil sicer v interesu vojske in varnosti države z njim pripravljen sodelovati.

Spomnimo se sporov glede dodatka za povečan obseg dela. Ker bivši načelnik Alan Geder ni želel ukiniti dodatka, ga je Erjavec zamenjal. Tudi z novo načelnico ni imel sreče. Ker je Erjavec trdil, da je dodatek za povečan obseg dela nezakonit, ga je načelnica Alenka Armenc na njegov zahtevo ukinila, dodaten spor pa je nastal po tem, ko je Erjavec uvedbo tega istega dodatka za nekatere zahteval nazaj, čeprav je predhodno trdil, da je nezakonit. Alenka Ermenc je po sporu, kot je znano, odšla na bolniški dopust.

Spomnimo še, da je Slovenska vojska skupaj z vojsko ZDA na osrednjem vojaškem vadbišču izvedla nočno streljanje. Nastal je zaplet z občino Postojna in predvsem z civilno iniciativo, ki je okrog streljanja postavljala vprašanja, Erjavec pa je reagiral tako, da je odstavil poveljnika Sil Slovenske Vojske Miho Škrbinca s trditvijo, da je Erjavec osebno prepovedal nočno streljanje z velikimi kalibri, kar pa se je izkazalo za laž. Te prepovedi v pisni obliki v Slovenski vojski do danes niso našli.

Zaplet se je zgodil tudi v zvezi z Erjavčevim nezakonitim naročilom vojaški obveščevalni službi OVS, ki je začela z obveščevalnimi metodami obdelovati pripadnike Slovenske vojske, ki naj bi širili govorice o zdravstvenem stanju Alenke Ermenc, ki je odšla po sporu z ministrom na bolniški dopust.

Za izboljšanje stanja v Slovenski vojski, ki je že več let ocenjena z nezadostno oceno, ekipa Karla Erjavca na Ministrstvu za obrambo ni naredila ničesar (Bi, pa ne more).

Glavni »dosežki«:

• Vmešavanje v vojaško subordinacijo, kar ni njegova pristojnost
• Spor z načelnico generalštaba, ki jo sam postavil na položaj, očitanje Slovenski vojski, da se boji, da bo le ta granatirala Postojno, vse bolj očitna nezakonita odstavitev poveljujočega glavnemu operativnemu poveljstvu Slovenske vojske
• Vmešavanje ministra v linijo poveljevanja vojski
• spor s Sindikatom vojakov

… bi, pa ne more.

MZZ, Miro Cerar

Za Mira Cerarja je najbolj značilno, da nima mnenja o ničemer. Nima lastne pobude, zato se ga na mednarodnem parketu zlasti vplivni izogibajo v velikem loku.

V zadnjih dneh se pojavlja kot kandidat za komisarja v Evropski komisiji. Za te potrebe je napovedal volilni in programski kongres SMC, kjer pa ne bo kandidiral za predsednika. Za vsak slučaj bi vseeno ostal minister za zunanje zadeve. Da bi bilo to bizarno pričajo javnomnenjske ankete, ki njegovi stranki SMC kažejo, da se ne bo več uvrstil v državni zbor, s čimer gre stranka po poti LDS, ZARES, DL in drugih strank, ki so bile ustanovljene za kratek čas in politično destabilizacijo prostora, po prevarah za potrebe volitev pa so vse po vrsti ugasnile – ni jih več. Stranka modernega centra (Stranka Mira Cerarja) je tudi na EU volitvah kot vladna stranka doživela sramotni poraz.

Potrjuje se izjava Cerarjeve matere Zdenke, ki je izjavila, da Miro ni za politiko.

Dosežki:

• leta 2014 je zmagal na volitvah, ker je bil glavni konkurent Janez Janša nezakonito v zaporu
• aktivno je sodeloval pri nezakonitem in protiustavnem odvzemu mandata poslancu
• leta 2015 je v in preko države spustil pol milijona nezakonitih migrantov
• kot predsednik vlade je dopustil obrat zunanje politike proti Rusiji, kar je proti interesom Slovenije, ki se je po volji ljudstva odločila za povezovanje z zahodnimi demokracijami, vstopom v EU in v zvezo Nato. V tem mandatu kot zunanji minister s to orientacijo nadaljuje

Miro Cerar kljub vsemu ves čas trdi, da ima oziroma išče nove rešitve.

… bi, pa ne more.

MZ, Aleš Šabeder

Aleš Šabeder si je v zdravstvu najprej nabiral izkušnje kot generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. S tega mesta ni znal urediti niti plačevanja storitev in nabav. UKC Ljubljana še vedno preplačuje na stotine artiklov, ki jih dobavljajo predstavniki dobičkarjev na račun davkoplačevalcev, ki solidarnostno plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo.

Po nekajmesečnem ministrovanju si ni prislužil zaupanja, saj ni uspel z niti enim učinkovitim ukrepom poseči v ureditev razmer v primarnem zdravstvu, kjer so zdravniki preobremenjeni do te mere, da svojega dela zaradi izgorevanja ne morejo več opravljati na nivoju kot ga zahteva njihova stroka in prisega. S tem so ogroženi pacienti, izpostavljeni pa so tudi zdravniki sami, saj tvegajo strokovne napake, ki se lahko zgodijo zaradi hitenja oziroma pomanjkanju časa, ki ga potrebujejo za ustrezno posvetitev posameznemu pacientu.

Vemo, da je otroška kirurgija v državi že nekaj let na kritični točki, da razpada sistem na onkologiji in da se obetajo še večje težave tudi na drugih področjih. Bo ta vlada tista, ki bo dopustila razpad celotnega zdravstvenega sistema?

Glavni »dosežki«:

• Eskalacija krize na področju primarnega zdravstva
• Zapiranje oddelkov na intenzivni negi in onkologiji
• Nepreglednost čakalnih vrst (ni znano kolikšne sploh so)

… bi, pa ne more.

MIZŠ, Jernej Pikalo

Prvi in edini resen izziv, ki ga je na podlagi odločbe ustavnega sodišča minister moral sprejeti, je 100% financiranje obveznih šolskih programov za vse učence, ne glede na lastnika šole. Minister se skupaj s svojimi socialističnimi somišljeniki bori za neenakopravnost predvsem otrok, takoj za tem pa tudi staršev, ki morajo plačevati več samo zato, ker so svoje otroke vpisali v zasebne šole.

Minister ima težnje celo po tem, da bi ukinil tudi financiranje zasebnih vrtcev.

Kaj pomeni, če imamo ministra, ki vlaga vso energijo v to, da bi zaobšel ustavno zagotovljene človekove pravice?

… bi, pa ne more.

MI, Alenka Bratušek

Alenka Bratušek se je, tako kot Erjavec, povzpela na ministrski stolček po porazu na volitvah. Oba sta namreč kandidirala za poslanca in nista bila izvoljena.

Alenka Bratušek tako rekoč meče lovke po političnem prostoru in upa, da se bo kdo naivno ujel. Ni ji uspelo na področju sociale in upokojencev, prevzela pa je infrastrukturni resor. Tega področja v svojih politikah do zasedbe ministrskega položaja ni izpostavljala. Spominjam se zgolj tega, da je nasprotovala gradnji drugega tira, zdaj pa se kot ministrica z največjo vnemo zavzema prav za izgradnjo drugega tira (Divača – Koper), čeprav je trasa sporna zaradi nepredvidljivega terena in resnih vprašanj o vplivih na okolje.

Njen glavni uspeh je zasedba ministrskega položaja po neizvolitvi v DZ. Kljub temu ima polna usta starih in občasno novih obljub.

… bi, pa ne more.

Levičarske vlade ves čas vladanja zagotavljajo predvsem povečevanje mase drugorazrednih državljanov.

Sklepni vprašanji:

Imamo v Sloveniji vlado? Kdo nam vlada, če vlada pravi, da bi, pa ne (z)more?