Finska za krmilom EU postavlja na prvo mesto vladavino prava in podnebje
Finska postavlja ob prevzemu šestmesečnega predsedovanja EU na prvo mesto vladavino prava in podnebje. Med prioritetami je tudi boj proti hibridnim grožnjam. Sicer pa se zaveda, da bo predsedovanje še poseben izziv zaradi institucionalne tranzicije, proračunskih pogajanj in še nejasnega prihodnjega odnosa z Združenim kraljestvom.
Finska, ki bo predsedovanje od Romunije prevzela julija in bo za krmilom unije tretjič od vstopa v EU leta 1995, postavlja na prvo mesto vladavino prava, tako znotraj unije kot globalno, ter na sploh prisega na transparentnost in odprtost.
“Mala država, kot je Finska, vidi vladavino prava kot najpomembnejše načelo v mednarodni politiki,” je v nagovoru skupini bruseljskih dopisnikov na obisku v Helsinkih v sredo zvečer izpostavila finska ministrica za evropske zadeve Tytti Tuppurainen.
Finsko predsedstvo želi razviti vzvode za obrambo vladavine prava, tudi v okviru novega večletnega evropskega proračuna za obdobje 2021-2027, torej tesno povezati porabo evropskega denarja s spoštovanjem tega temeljnega načela in vrednote unije.
V Helsinkih neuradno nakazujejo, da bi bile neto plačnice načeloma pripravljene okrepiti svoj prispevek v skupno blagajno, če bi se upravičenost do denarja ustrezno pogojila s spoštovanjem načela vladavine prava.
Proračunska pogajanja so vselej zahtevna, tokrat še bolj zaradi brexita. Finsko predsedstvo bo čez nekaj tednov začelo dvostranske pogovore z vsemi članicami. Na tej podlagi napoveduje za oktober pogajalski okvir in dogovor do konca leta.
Na ocene, da je to preveč idealistično, odgovarjajo, da so idealisti, a tudi pragmatiki. Pozivajo k realističnim pričakovanjem in pripravljenosti na rešitev ter grozijo s posebnim pogajalskim orožjem – savno. “Imamo tudi savno, kjer, kot veli tradicija, za pogajanja zapreš vrata in ne greš ven, dokler ni rešitve,” je dejala ministrica.
Finska si bo v času predsedovanja Svetu EU prizadevala tudi za napredek pri opredeljevanju ambicioznih podnebnih ciljev, potem ko voditelji članic unije minuli teden niso uspeli doseči soglasja o cilju neto podnebne nevtralnosti do leta 2050 zaradi nasprotovanja Poljske, Madžarske in Češke.
Finska, ki si je sama zadala ambiciozen cilj neto podnebne nevtralnosti do leta 2035, zavezanost boju proti podnebnim spremembam potrjuje tudi pri organizaciji predsedovanja.
Gostje bodo dobili vodo iz pipe, ob začetku ne bo tradicionalne gala slovesnosti za visoke predstavnike institucij unije, ne bo daril predsedstva, vse to naj bi bila kompenzacija za letalske izpuste gostov, ki bodo potovali na Finsko.
Pomembna tema med finskim predsedovanjem bo tudi boj proti hibridnim grožnjam, ki jih strokovnjaki opisujejo kot zahodni koncept za opis varnostne grožnje v 21. stoletju, ki je prišel v središče pozornosti po priključitvi Krima Rusiji.
V osnovi gre za mehanizem, s katerim avtoritarne države izkoriščajo ranljivosti demokratičnih sistemov s ciljem njihovega spodkopavanja in uresničevanja svojih strateških interesov, pojasnjujejo strokovnjaki.
Finsko predsedstvo načrtuje razpravo in tudi vaje za krepitev odpornosti na hibridne grožnje na neformalnih zasedanjih notranjih in finančnih ministrov unije julija in septembra, želijo pa si tudi vzpostavitve stalne delovne skupine v Svetu za soočanje s to grožnjo.
Helsinki so tudi sedež mednarodnega centra odličnosti za boj proti hibridnim grožnjam, ki šteje 22 članic. Med njimi so ZDA, Nemčija, Francija in Velika Britanija. Kot zadnja se jim je pridružila Črna gora. Slovenija ni članica centra.
Država, ponosna na svojega skladatelja Jeana Sibeliusa in mnoge druge, opisuje svoje predsedovanje z glasbeno metaforo: njihovo predsedstvo bo igralo vlogo dirigenta orkestra 27 ali 28 članic. Svarijo, da je treba paziti, da se odločanje v EU ne spremeni v kakofonijo različnih regionalnih in drugih taborov.
Pozivajo h kompromisom, še zlasti v luči izziva institucionalne tranzicije – imenovanj novih predsednikov Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske centralne banke ter visokega zunanjepolitičnega predstavnika.
Upajo, da bo mogoče doseči dogovor o svežnju imenovanj “v nedeljo, morda v ponedeljek”. V nedeljo bo izredni vrh EU o vodilnih položajih, ki se po napovedih zna zavleči krepko v ponedeljek.
Omenja se tudi, da bi lahko Evropski parlament preložil glasovanje o svojem predsedniku, predvideno 2. julija, in sicer za en dan ali celo na drugo julijsko zasedanje.
Predstavniki finske vlade, tako premier Antti Rinne kot nižji uradniki, sicer radi povedo šalo na račun zadržanih Fincev. Premier je na primer novinarjem pojasnil, kako ločijo introvertiranega Finca od ekstrovertiranega – slednji gleda v čevlje sogovornika, ne v svoje. (sta)