Voditelji članic EU so nocoj na izrednem povolilnem vrhu v Bruslju izmerili utrip po volitvah ter potrdili stališče, da med izidom evropskih volitev in imenovanjem predsednika Evropske komisije ni samodejnosti, a da spitzenkandidati niso izključeni iz tekme za ta položaj. O imenih niso razpravljali, le o procesu, so zatrdili.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes potrdil stališče, ki so ga voditelji članic unije zavzeli februarja lani: da samodejnosti ni in da ne morejo jamčiti, da bo predsednik komisije dejansko postal eden od vodilnih kandidatov evropskih strank za volitve, da pa biti vodilni kandidat ni diskvalifikacija in da lahko ta vloga morda okrepi možnosti za imenovanje na ta položaj.
Evropski parlament je sicer pred tem – z izjemo liberalcev – potrdil podporo konceptu spitzenkandidatov, po katerem naj bi predsednik komisije postal eden od vodilnih kandidatov evropskih strank za volitve. Podprla ga je tudi nemška kanclerka Angela Merkel, medtem ko mu francoski predsednik Emmanuel Macron nasprotuje. Enotnosti glede tega koncepta tako ni ne v parlamentu ne med članicami.
Tusk je sicer danes poudaril, da nikomur ne bi koristil institucionalni spor glede tega. Izpostavil je tudi, da bo pomembno najti pravo ravnotežje – geografsko, demografsko, politično in spolno, pri čemer se je zavzel za imenovanje dveh žensk na ključne štiri vodilne položaje in priznal, da bo v realnem svetu težko zagotoviti “popolno ravnotežje”.
Predsednik Evropskega sveta se je pripravljen srečati s konferenco predsednikov – predsednikom Evropskega parlamenta in vodji političnih skupin – takoj ko bodo ti na to pripravljeni. Poleg tega bo nadaljeval posvetovanja o vseh štirih političnih položajih, o katerih odloča Evropski svet: predsednikih Evropske komisije, Evropskega sveta in ECB ter visokem zunanjepolitičnem predstavniku.
Merklova je sicer danes povedala, da so dali voditelji Tusku mandat za vodenje pogajanj o naslednjem predsedniku komisije. Cilj je, da je kandidat dogovorjen do naslednjega rednega zasedanja, ki bo 20. in 21. junija. Izpostavila je tudi potrebo po spoštljivi razpravi, tako da bo mogoče ohraniti zmožnost sprejemanja odločitev, sploh ko bo potrebno soglasje, na primer za dogovor o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027.
Voditelji članic EU so na izrednem zasedanju dva dni po evropskih volitvah sprožili proces imenovanj na ključne vodilne položaje v uniji. Odločitev danes ni bilo pričakovati, predvidene so junija. Pred petimi leti je unija zanje potrebovala tri mesece in tri srečanja voditeljev.
V Bruslju poudarjajo, da danes nikakor ni šlo za imena, temveč za merjenje utripa. Tusk da je pozorno poslušal, saj je želel izvedeti, kaj se zdi voditeljem pomembno pri upoštevanju štirih ravnotežij – geografskega, demografskega, spolnega in političnega.
Pri geografskem gre za razmerje med vzhodom in zahodom ter severom in jugom, pri demografskem za razmerje med malimi in velikimi članicami, pri političnem za vpliv političnih družin, vse pomembnejše pa je tudi ravnotežje med spoloma.
Tokrat je treba odločiti o petih položajih: predsednikih Evropske komisije, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske centralne banke ter o visokem zunanjepolitičnem predstavniku. Pred petimi leti v kadrovski sestavljanki ni bilo ECB.
V Bruslju sicer izpostavljajo, da so v svežnju, ki ga potrjuje Evropski svet, dejansko štirje položaji: predsedniki Evropske komisije, Evropskega sveta in ECB ter visoki zunanjepolitični predstavnik, saj predsednika parlamenta izvolijo evropski poslanci.
Tudi pri teh štirih so postopki različni. Kandidata za predsednika Evropske komisije predlaga Evropski svet s kvalificirano večino, nato pa ga mora z absolutno večino potrditi Evropski parlament.
Kandidata za predsednika ECB priporočijo finančni ministri članic, nato pa o njem odloča Evropski svet s kvalificirano večino po posvetovanju z Evropskim parlamentom, ki pa odločitve ne more preprečiti.
Odločitev o predsedniku Evropskega sveta sprejmejo izključno voditelji članic unije s kvalificirano večino.
Kandidata za visoki zunanjepolitični položaj imenuje Evropski svet po posvetovanju s kandidatom za predsednika komisije, saj je visoki zunanjepolitični predstavnik tudi podpredsednik komisije.
V Bruslju je bilo danes slišati tudi pozive k izločitvi vodilnega položaja v ECB iz svežnja. Nizozemski premier Mark Rutte je na primer naklonjen temu, da bi se o predsedniškem stolčku v banki odločalo ločeno od svežnja preostalih položajev.
Premier Marjan Šarec je danes v Bruslju potrdil nasprotovanje sistemu spitzenkandidatov, ker da preveč omejuje manevrski prostor, in podporo danski liberalki Margrethe Vestager v bitki za vodilne položaje v EU.
Zavzel se je za čimprejšnjo paketno odločitev o ključnih vodilnih položajih v EU, saj “zunanji svet ne bo čakal”. Današnji izredni povolilni vrh je bil koristen, saj je vsak odkrito povedal svoje stališče in ideje, kako priti do imen, o katerih pa sicer niso govorili, je zatrdil.
Premier ni želel govoriti o slovenskem kandidatu oziroma kandidatki za evropsko komisarsko mesto. “Nekaj dramaturške napetosti še bo,” je dejal. Zatrdil je, da “danes konkretnosti ni bilo ter da nikakor niso govorili ne o resorjih ne o imenih”. (sta)