Razumevanje razlik v razmišljanju žensk in moških vodi tudi do boljših partnerskih odnosov
Ob mednarodnem dnevu žensk se vrstijo različna opozorila in pozivi k ukrepom, ki bi ženskam pomagali pri soočanju s težavami v družinskem, družbenem in delovnem okolju. Matej Košir in Sanela Talić z Inštituta Utrip menita, da bi morale mogoče srednje šole učiti o razlikah v razmišljanju žensk in moških, ker se “pogosto ne razumemo več”.
Pri izvajanju preventivnih programov s področja družine in tveganega vedenja mladih opažata nekatere značilnosti, ki lahko po njuni oceni pomenijo pomembne prihodnje izzive v preventivni stroki in so specifični glede na spol. Njihove ugotovitve, do katerih so prišli v skupinah družin v njihovih programih, bi tako lahko materam prinesle razbremenitev in olajšanje ob spoznanju, da jim ni treba samim postoriti čisto vsega.
Pri družinskih posredovanjih na inštitutu občasno zaznavajo primere, ko ženske odganjajo moške od vzgoje otrok v prepričanju, da vse zmorejo same oziroma hočejo za vse poskrbeti same. V materinskih šolah in podobnih programih, denimo pri pripravah na zakon, po njihovi oceni ne izkoristijo dovolj časa, da bi se poglabljali v odnose med partnerjema. Ti se namreč ob rojstvu otroka korenito spremenijo.
Košir in Talićeva navajata tudi pomembne razlike med življenjem žensk v preteklih obdobjih in sodobnosti. Medtem ko so ženske v preteklosti pogosto zelo trpele v zakonu, ker se niso smele ločiti ali niso imele lastnih sredstev za preživljanje, se danes nekateri pari po njunih besedah ločujejo “za vsako figo”, ker se ne znajo pogovarjati in se ne poslušajo.
V odnosu do otrok in mladostnikov želijo številni starši, še zlasti mame, predstavljati prijatelje, kar je lahko zelo problematično tako za otrokov nadaljnji razvoj kot tudi za partnerske odnose v prihodnosti. Otroci po njunem pojasnilu potrebujejo in zahtevajo starše, ne prijateljev, hkrati pa tudi jasna pravila glede sprejemljivega vedenja v družini in zunaj nje, denimo strožji odnos do pitja alkohola ali kajenja in spoštovanje dogovorov o uri vrnitve domov.
Otroci pa si prijatelje izbirajo sami, sta spomnila. “Pogosto so siti tega, da starši jemljejo stvari preveč osebno, da so sami starši svojim staršem, da jim starši ne pustijo delati napak, ker v tem denimo vidijo lasten neuspeh v vzgoji,” sta opozorila. Starši tako namesto otrok delajo domače naloge, hodijo na informativne dneve na šolah in fakultetah, na fakultetah pa celo na govorilne ure.
Košir in Talićeva sta glede na to, da na inštitutu obravnavajo tudi tvegano vedenje mladih, kritična do alkoholne in tobačne industrije. Pri razvoju svojih produktov se namreč precej osredotočata na dekleta in ženske, sta izpostavila.
Alkoholna in tobačna industrija se skušata dekletom in ženskam približati s ponudbo produktov, namenjenih samo njim. Tako so jim po njunih besedah na voljo denimo t. i. ženske alkoholne pijače ter določene oblike in barve običajnih in tudi elektronskih cigaret.
Industrije, ki dajejo na trg zdravju škodljive proizvode, potemtakem namerno oz. načrtno škodujejo dekletom in ženskam, zlasti tistim v dobi odraščanja oz. v rodni dobi, sta posvarila. “Temu bi se morali kot družba bolj učinkovito upreti in sprejeti strožjo zakonodajo na področju alkohola in tobaka,” menita.
Zaradi premile zakonodaje je po njunih besedah večje tudi breme, ki ga prinašajo bolezni, zlasti rakave. “Zaskrbljujoče je, da doslej razen v tobačni politiki ni bilo dovolj politične volje za ukrepanje,” sta kritična. Medtem pa v tobačni politiki dovolj strogi ukrepi preprečujejo tobačni industriji, da daje na trg in kakor koli promovira tobačne izdelke, ki jih je razvila posebej za dekleta in ženske, ugotavljata. (sta)