Ameriška levica dobiva novo podobo, njena najvidnejša predstavnica je 28-letna Alexandria Ocasio-Cortez

Medtem ko je Donald Trump izpeljal prevzem republikanske stranke, ki se oblikuje po njegovi podobi, preobrazbo doživlja tudi ameriška levica, ki prav zaradi Trumpa počasi tudi dobiva novo podobo. Ta se trenutno najbolj izrazito izraža v newyorški kandidatki za zvezni kongres, 28-letni Alexandrii Ocasio-Cortez.

Energična in artikulirana nekdanja natakarica z diplomo iz mednarodnih odnosov je junija presenetila demokrate, ko je na strankarskih volitvah v newyorškem okrožju, ki zajema Queens in Bronx, premagala 56-letnega demokratskega kongresnega veterana Josepha Crowleyja.

Ta je bil tik pri vrhu seznama, da od Nancy Pelosi prevzame vodilni demokratski položaj v predstavniškem domu zveznega kongresa in v primeru zmage stranke na novembrskih volitvah morda tudi položaj predsednika predstavniškega doma.

Trump je po presenetljivem izidu veselo tvital, da je Crowley izgubil, ker je bil premalo prijazen do njega, čeprav je resnica seveda povsem obratna. Trumpa v New Yorku dobro poznajo in ga večinoma ne marajo. Crowley pa velja za bolj levega kot sredinskega člana demokratskega establišmenta. Vendar proti ženski pripadnici latinsko-ameriške manjšine to tokrat ni bilo dovolj.

Ocasio-Cortezova je pripadnica leta 1982 ustanovljenega gibanja demokratičnega socializma. Ustanovil ga je levičar iz republikanske katoliške družine Michael Harrington brez ambicije, da bi postalo politična stranka. Namen je bil, da počasi in pametno ob upoštevanju realnosti ameriške politike demokratsko stranko in celotno družbo premakne v levo.

Njegovo gibanje ni nikoli preseglo približno 6000 članov in je skupaj z drugimi podobnimi životarilo v intelektualnih in akademskih krogih mesta New York vse do Bernarda Sandersa, ki je poskušal z enako filozofijo osvojiti predsedniško nominacijo demokratske stranke. Trumpova zmaga, h kateri je prispeval tudi Sanders s svojimi užaljenimi podporniki, ki niso hoteli voliti Hillary Clinton, je povzročila eksplozijo gibanja in članstvo je od novembra 2016 naraslo na 45.000.

Zmaga Ocasio-Cortezove je sicer v medijih silovito odmevala tudi zaradi njenega videza. Na nedavni okrogli mizi z županjo Barcelone Ado Colau na newyorški univerzi so jo člani občinstva v prenapolnjeni dvorani primerjali z nekdanjim predsednikom Barackom Obamo in imeli za novo upanje demokratske stranke oziroma ZDA.

Navdušenje gre za zdaj predaleč, česar se zaveda tudi kandidatka za kongres. Njen uspeh bi bilo v katerem od drugih ameriških okolij nemogoče ponoviti, pa tudi v “judovskem” New Yorku bo imela težave na splošnih volitvah zaradi stališč o izraelski okupaciji Palestine, ki pa jih že modro prilagaja. Na vprašanje o tem je politično odvrnila, da o stališču do Izraela in Palestine razpravlja s svojimi svetovalci in se uči.

Za razliko od Sandersovih navdušencev leta 2016 je tudi povedala, da bo sicer poskušala še naprej premikati demokratsko stranko bolj v levo – oziroma kot temu rečejo ameriški levičarji v progresivno smer – hkrati pa je vse svoje podpornike in somišljenike spomnila, da je najpomembnejša demokratska zmaga na novembrskih volitvah, nato se lahko začne razprava glede prihodnosti stranke in družbe.

Socializem je v ZDA še vedno večinoma grda beseda in z njo je ameriška desnica opredeljevala tudi Obamo, čeprav je bilo to daleč od resnice. Bolj sredinskega in umirjenega demokrata v sodobni zgodovini Amerike namreč še ni bilo, ampak nalepka se je lažje prijela, ker je šlo za temnopoltega politika. Obama se je oznake otepal, vendar pa gibanje demokratični socializem ohranja svoje ime, in to kaže na premike v družbi.

Ocasio-Cortezova se razlagam o končnem cilju gibanja – odpravi kapitalizma v sedanji obliki – izogiba, poudarja pa vprašanja, ki so že dolgo vodilo progresivnega gibanja. To so splošno zdravstveno zavarovanje za vse, zastonj visoko šolstvo, enakopravnost žensk, pravica do umetne prekinitve nosečnosti, pravice istospolno usmerjenih, nasprotovanje orožju …

“Zavzemamo se za Ameriko, v kateri nobena oseba ne sme biti preveč revna za preživetje,” je povedala za televizijo NBC.

Na lokalni ravni volivce navdušuje s kritiko sistema podzemne železnice, ki je v katastrofalnem stanju, popravila in posodobitve pa so pomanjkljive, a se kljub temu vlečejo v neskončnost, na nacionalni ravni pa se skupaj z gibanjem zavzema za Ameriko, ki bo nekoliko bolj podobna skandinavskim oziroma evropskim državam glede sociale.

Ne gre za državni prevzem zasebne lastnine, ampak za pravičnejše sodelovanje vseh državljanov v družbi, da bodo ugodnosti bolje porazdeljene, namesto da se kopičijo v žepih maloštevilnih. Velike banke so leta 2008 pahnile svet v krizo, iz katere so najbogatejši izšli še bogatejši, večina Američanov pa se začenja zavedati, da sanje o pridružitvi tej manjšini verjetno ne bodo uresničene. Leta 2016 so videli odgovor v populistu Trumpu.

Nova progresivna večina, ki nastaja v ZDA, je mlada, ženska in ni bela. Ocasio-Cortezova pokriva vse te elemente. Analitiki so menili, da bo ta večina prevladala že leta 2016, vendar morda ni imela prave predsedniške kandidatke. Odvisno od razpleta kongresnih volitev novembra letos bodo morda čez nekaj let imeli novo. (sta)