Z medresorskim projektom za bolj odgovoren odnos do pitja alkohola v Sloveniji
NIJZ je skupaj s partnerji vzpostavil projekt za odgovoren odnos do pitja alkohola, katerega namen je odpraviti oziroma zmanjšati tvegano in škodljivo pitje alkohola ter s tem zmanjšati negativne posledice. Slovenija sodi med države z največjo porabo na prebivalca, posledice se kažejo na različnih ravneh posameznikovega življenja in tudi družbe.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije Slovenija skupaj z državami EU, Norveške in Švice tvori regijo, kjer živijo največji porabniki alkohola na svetu. Poraba je v tej regiji dvakrat višja od svetovnega povprečja. A Slovenija izstopa tudi znotraj te regije.
“V obdobju od leta 2003 do leta 2014 je Slovenija imela višjo porabo alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, v primerjavi z omenjeno regijo in tudi v primerjavi z EU. Glede na rezultate raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog v Sloveniji iz leta 2016 narašča tudi odstotek oseb, ki se opijajo enkrat ali trikrat mesečno ali pogosteje, kar je skrb vzbujajoče,” je ob današnji predstavitvi projekta opozorila direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat.
Zato so na NIJZ pripravili projekt SOPA, katerega kratice pomenijo Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Trajal bo do konca leta 2020, po besedah predsednice usmerjevalnega odbora projekta Vesne Kerstin Petrič, ki je tudi vodja sektorja za krepitev zdravja ter obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj na ministrstvu za zdravje, pa želijo rešitve projekta nato uvesti v sistem.
Tako že izobražujejo, v prihodnjih letih pa bodo dodatno izobraževali različne profile zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki bodo znali prepoznati posameznike, ki pijejo tvegano ali škodljivo. Tako bodo v tej smeri izobraževali tako družinske zdravnike, zdravnike medicine dela, športa in prometa, diplomirane medicinske sestre, pa tudi ginekologe, kardiologe, gastroenterologe, specialiste s področja transfuzijske medicine, urgentne zdravnike, otorinolaringologe in onkologe.
Ker se negativne posledice alkohola ne poznajo le na zdravstvenem stanju posameznika, ampak globoko zarežejo tudi v odnose tako v družini, na delovnem mestu, v šoli itd., bodo v tej smeri izobraževali vsaj tri socialne delavce v lokalnem okolju, ki pa bodo lahko svoje znanje prenašali na kolege. V projekt bodo vključili tudi izvajalce, ki vsakodnevno delajo z ranljivi skupinami po Sloveniji in imajo veliko izkušenj s terena.
Projekt je tako usmerjen predvsem v presejanje in “iskanje” tistih posameznikov, ki tvegano ali škodljivo pijejo, a še niso razvili sindroma odvisnosti od alkohola. Pri teh je namreč še čas, da se zavejo, da lahko s takim vedenjem zaidejo v odvisnost, česar se ljudje ponavadi niti ne zavedajo.
Predvideno je, da bodo v času trajanja projekta opravili okoli 60.000 presejanj, od tega naj bi dejansko obravnavali 9000 posameznikov s tveganim ali škodljivim pitjem alkohola. Predvideva se tudi, da bo vsaj 540 obravnav uspešnih, kar pomeni, da bo po svetovanju ta oseba manj tvegano pila oz. bo abstinirala, je pojasnila vodja projekta Tadeja Hočevar z NIJZ. (sta)