Pahor bo sklical ustanovno sejo DZ, ta bo predvidoma 22. junija
Predsednik Državne volilne komisije (DVK) Anton Gašper Frantarja bo uradni zapisnik o ugotovitvi izida predčasnih državnozborskih volitev danes predal predsedniku republike Borutu Pahorju, ki bo nato podpisal ukaz o sklicu ustanovne seje novega državnega zbora. DeSUS pa danes čaka odločitev o usodi predsednika stranke Karla Erjavca.
Pahor naj bi ustanovno sejo novega državnega zbora sklical predvidoma za 22. junija, na njej pa bodo poslanci izvolili novega predsednika DZ. Kdo bo kandidat za to funkcijo, še ni znano, saj še niso določena koalicijska razmerja.
Po ustanovni seji mora Pahor v 30 dneh predlagati mandatarja za sestavo vlade. Predsednik je napovedal, da bo mandat poveril zmagovalki volitev SDS oz. njenemu predsedniku Janezu Janši. A sta se ob tem dogovorila, da Janša mandata ne bo sprejel, če bi se izkazalo, da obstaja kakšna druga večina. Za sestavo koalicije si namreč prizadeva tudi predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec.
Ta je po volitvah na vse novoizvoljene stranke z izjemo SDS naslovil vabilo k oblikovanju koalicije za prihodnost, s prvaki večine je v zadnjih dneh tudi imel že kar nekaj srečanj. Med drugim tudi z Alenko Bratušek, v stranki katere so za danes napovedali novinarsko konferenco, na kateri bo o povolilnih aktivnostih spregovoril generalni sekretar stranke Jernej Pavlič.
DeSUS pa danes čaka odločitev o usodi predsednika stranke Karla Erjavca. Ta je namreč po slabem volilnem rezultatu ponudil odstop, o katerem bo danes odločal svet stranke. Kakšno bo večinsko mnenje, za zdaj ni mogoče predvideti. Iz stranke je bilo slišati, da je treba razčistiti, kaj točno je krivo za slab volilni izid in kolikšna je odgovornost Erjavca. Po drugi strani pa so se nekateri spraševali, kakšna je alternativa Erjavcu na čelu stranke.
SDS bo v tednu dni strankam poslala osnutek koalicijske pogodbe
V SDS, ki je na nedavnih volitvah v DZ zmagala, bodo na osnovi svojega programa v tednu dni pripravili “osnutek koalicijske pogodbe, ki bo ponujen v usklajevanje koalicijskim partnerjem”, so sporočili na Twitterju. Glede na navedbe prvaka SDS Janeza Janše, da nikogar ne izključuje, je pričakovati, da bodo osnutek prejele vse v DZ izvoljene stranke.
Pri SDS, ki je na volitvah v začetku junija osvojila 25 poslanskih mandatov, sicer o svojih povolilnih aktivnostih molčijo. Iz izjav predstavnikov nekaterih drugih strank pa je razbrati, da so se s predstavniki SDS neformalno pogovarjali.
Iz stranke pa so v četrtek zvečer prek Twitterja sporočili, da se je sestal strokovni svet, ki je “ocenil rezultate volitev, za katere je pripravil zmagovit program”. Obenem so napovedali, da bo na osnovi tega programa v tednu dni pripravljen tudi osnutek koalicijske pogodbe, ki bo ponujen v usklajevanje koalicijskim partnerjem. Da je pričakovati, da bodo osnutek prejele vse parlamentarne stranke, so za STA v SDS potrdili.
Janša se je sicer že prejšnji teden na neformalnem srečanju sestal s predsednikom republike, po katerem je v izjavi za medije tudi napovedal, da bodo vabilo z nekaterimi programskimi izhodišči, prejeli vsi. Omenil je, da se je v DZ uvrstilo devet strank, da je takšna situacija posledica našega izkrivljenega proporcionalnega volilnega sistema in da narekuje pristop, pri katerem so k oblikovanju vladne koalicije povabljene vse stranke.
Obenem pa je Janša napovedal, da ne bo sprejel mandatarstva, če bi se izkazalo, da neka druga večina mimo SDS izkazuje sposobnost, da oblikuje vlado s potrebno podporo poslancev.
Nekatere stranke levo od sredine se namreč v teh dneh intenzivno sestajajo in usklajujejo o oblikovanju morebitne levosredinske vlade, ki bi jo vodil drugouvrščeni na tokratnih volitvah, predsednik LMŠ Marjan Šarec.
Obrisi morebitne nove vladne koalicije se bodo pokazali tudi na ustanovni seji DZ ob glasovanju o predsedniku DZ, ki jo je predsednik republike Borut Pahor po današnjem prejemu uradnih izidov volitev sklical za prihodnji petek.
Kdo bi lahko postal predsednik DZ, v strankah uradno še ne razkrivajo, neuradno je slišati, da si tega položaja želi dosedanji premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar. Prav tako uradno še niso znani potencialni kandidati za ministrske položaje v eni ali v drugi vladi.
Janša je sicer v enem od četrtkovih tvitov zapisal tudi, da je po pogovoru pri direktorju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Alešu Šabedru bolj jasna slika o stanju v otroški srčni kirurgiji in zdravstvu nasploh. “Med drugim čimprej potrebujemo sposobnega ministra ali ministrico za zdravje,” je zapisal.
Poslanci v novem sklicu DZ: V SDS največ dosedanjih poslancev
Med 25 novoizvoljenimi poslanci SDS jih je kar 14 v poslanskih klopeh sedelo že v iztekajočem mandatu. Dva se v DZ vračata po štiriletnem premoru, ostali pa so novinci. STA objavlja biografije poslancev SDS, izvoljenih na državnozborskih volitvah. Poslanci so navedeni po abecednem vrstnem redu.
Anja Bah Žibert
Rojena je 27. junija 1973 v Kopru, je diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok. V SDS je od leta 1994, v stranki je opravljala različne funkcije na lokalni in državni ravni, med drugim je bila predsednica strankinega podmladka. V mandatu 2006 – 2010 je bila mestna svetnica v Ljubljani, leta 2014 je bila prvič izvoljena v DZ.
Zvone Černač
Rojen je 23. septembra 1962, je univerzitetni diplomirani pravnik. Od leta 204 je bil tri mandate poslanec, v času druge vlade Janeza Janše pa je bil minister za infrastrukturo in prostor. Več let je bil nepoklicni podžupan občine Postojna.
Boris Doblekar
Rojen je 4. julija 1970 v Ljubljani, po izobrazbi je tehnik vleke – specialist strojevodja. Sedem let je opravljal poklic strojevodje, na Slovenskih železnicah je opravljal tudi različna tehnično-strokovna dela. V tem mandatu je podžupan občine Litija in občinski svetnik.
Franc Breznik
Rojen je 23. julija 1970, diplomiral je iz elektronike in ekonomije. Bil je zaposlen v Steklarni Rogaška. Aktivno je sodeloval v vojni za Slovenijo, bil je tudi pripadnik prve častne čete SV. Širši javnosti je postal znan po svojem raziskovanju letalske nesreče na Korziki 1981. Leta 2011 je bil prvič izvoljen za poslanca.
Nada Brinovšek
Rojena je 24. aprila 1961 v Celju, leta 2008 je pridobila naziv specialistka javne uprave. Leta 1982 se je zaposlila na občini v Mozirju, leta 1989 pa jo je poklicna pot vodila v gospodarstvo. Leta 1999 se je ponovno zaposlila na občini Mozirje kot direktorica občinske uprave. Bila je članica različnih svetov javnih zavodov, poslanka je postala leta 2014.
Karmen Furman
Rodila se je 17. aprila 1980 v Mariboru, leta 2016 je magistrirala na mariborski pravni fakulteti. Od leta 2011 je direktorica občinske uprave v občini Poljčane. Izdala je tudi strokovno knjigo s področja delovnopravne zakonodaje javnih uslužbencev.
Jelka Godec
Rojena je 21. novembra 1969. Leta 1995 je diplomirala na Pedagoški fakulteti, devet let je bila zaposlena na srednji šoli kot učiteljica fizike, matematike in informatike. Diplomirala je še na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Pred izvolitvijo za poslanko leta 2014 je vodila Ljudsko univerzo Šentjur. V iztekajočem se mandatu je vodila preiskovalno komisijo o zlorabah na področju prodaje in nakupa žilnih opornic.
Branko Grims
Rojen je bil 26. avgusta 1962 v Kranju, je magister politoloških znanosti. Bil je član prve demokratično izvoljene Skupščine RS, med letoma 1997 in 2002 pa član državnega sveta. Med letoma 2002 in 2004 je bil strokovni sodelavec poslanske skupine SDS, leta 2004 pa je bil prvič izvoljen v državni zbor. V iztekajočem se mandatu je bil predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Eva Irgl
Rojena je bila 9. decembra 1976 v Šempetru pri Novi Gorici, je gimnazijska maturantka. Bila je voditeljica ene od oddaj razvedrilnega programa na Televiziji Slovenija, leta 2004 pa je bila prvič izvoljen za poslanko. Od tedaj je bila izvoljena na vseh volitvah, v iztekajočem se mandatu je bila predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.
Janez Janša (predsednik stranke)
Rojen je 17. septembra 1958 v Ljubljani, je univerzitetni diplomirani obramboslovec. V 80. letih je bil član ZSMS. Maja 1988 ga je aretirala Služba državne varnosti, čemur je sledil t. i. proces proti četverici. Januarja 1989 je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske demokratične zveze (SDZ), bil izvoljen najprej za njenega podpredsednika, nato pa za predsednika sveta stranke. Na volitvah aprila 1990 je bil na listi SDZ prvič izvoljen za poslanca, tudi odtlej pa je na vsakih volitvah dobil poslanski mandat. Maja 1990 je postal minister za obrambo v prvi slovenski vladi. Na tem mestu je ostal do marca 1994, ko je bil razrešen zaradi afere Depala vas. Stranki SDS se je pridružil leta 1992, maja 1993 je bil izvoljen za njenega predsednika in jo vodi še danes. Med leti 2004 in 2008 ter 2011 in 2012 je bil predsednik vlade, v prvi polovici leta 2008 pa tudi predsedujoči Svetu Evropske unije. Leta 2014 je po obsodbi v zadevi Patria nekaj mesecev preživel v zaporu, dokler ni ustavno sodišče razveljavilo sodbe.
Alenka Jeraj
Rojena je 23. februarja 1973. Je gimnazijska maturantka, trenutno zaposlena kot namestnica generalnega sekretarja SDS. Med letoma 2004 in 2014 je bila poslanka, med drugim pa je bila tudi predsednica strankinega podmladka, podpredsednica SDS, predsednica Ženskega odbora SDS in tudi generalna sekretarka stranke. Več let je že občinska svetnica v občini Ig.
Dejan Kaloh
Rodil se je 1. februarja 1975 v Mariboru, leta 2014 je magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju. V času druge vlade Janeza Janše je bil svetovalec v kabinetu ministra za notranje zadeve, leta 2015 se je zaposlil v DZ kot strokovni sodelavec v poslanski skupini. Kot publicist je napisal več knjig.
Franci Kepa
Rojen je 26. aprila 1964 v Novem mestu, po izobrazbi je inženir gradbeništva. Kot samostojni podjetnik se ukvarja s projektiranjem in načrtovanjem v gradbeništvu. Je občinski svetnik v občini Trebnje in predsednik občinskega odbora SDS.
Danijel Krivec
Rodil se je 16. maja 1965 na Srpenici, je univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike. Po študiju se je zaposlil na Elektro Primorska, v začetku kot projektant in kasneje investitor. Bil je aktivni udeleženec vojne za Slovenijo in poveljnik Civilne zaščite v Občini Bovec. Med letoma 2002 do 2011 je bil župan občine Bovec, od leta 2004 je poslanec.
Jožef Lenart
Rojen je 20. februarja 1969, po izobrazbi je diplomirani organizator. Opravljal je dela kadrovika, vodje kadrovske službe ter druga vodstvena dela. Trenutno je zaposlen kot karierni svetovalec v Kariernem središču Urada za delo Ptuj.
Suzana Lep Šimenko
Rodila se je 30. oktobra 1979 v Mariboru. Leta 2002 je zaključila univerzitetni študijski program na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru na smeri splošni management. V letu 2012 se je kot svetovalka za področje gospodarstva zaposlila v kabinetu predsednika vlade, v letu 2012 in 2013 je bila tudi članica sveta Ajpesa. Za poslanko je bila prvič izvoljena leta 2014.
Tomaž Lisec
Rodil se je 19. februarja 1978 v Celju, leta 2004 je diplomiral na Fakulteti za družbene vede. V DZ je bil izvoljen že leta 2011, pred tem je bil zaposlen kot strokovni sodelavec poslanske skupine SDS v DZ. V iztekajočem se mandatu je vodil odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Anže Logar
Rodil se je 15. maja 1976 v Ljubljani, leta 2016 je doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2003 se je zaposlil v Evropskem parlamentu kot svetovalec v poslanski skupini EPP. V obeh vladah Janeza Janše je bil direktor vladnega urada za komuniciranje, med predsedovanjem Slovenije Svetu EU pa je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. V DZ je bil prvič izvoljen leta 2014, v minulem mandatu je vodil preiskovalno komisijo o zlorabah v slovenskem bančnem sistemu.
Žan Mahnič
Rodil se je 12. januarja 1990 v Kranju. Po uspešno opravljeni maturi na škofjeloški gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za družbene vede v Ljubljani. Bil je podpredsednik podmladka SDS. V minulem mandatu je bil najmlajši poslanec, vodil je odbor za obrambo.
Bojan Podkrajšek
Rojen je 8. januarja 1968 v Celju. Zaključil je Srednjo kovinarsko šolo v Zrečah, 22 let je bil zaposlen v podjetju Unior v Zrečah, leta 2009 se je zaposlil v Stanovanjskem podjetju Konjice kot vodja vzdrževanja. Leta 1991 je aktivno sodeloval v vojni za Slovenijo. V državni zbor je bil prvič izvoljen leta 2014.
Marko Pogačnik
Rojen je 30. januarja 1972 v Trbovljah. Magistriral je na fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Leta 2000 se zaposlil v podjetju Jelovica kot direktor maloprodaje. V času od 2005 do 2009 je bil direktor Slovenske odškodninske družbe. Leta 2011 je bil prvič izvoljen v državni zbor. V letu 2012 je bil kratek čas tudi državni sekretar na ministrstvu za finance.
Marijan Pojbič
Rodil se je 6. februarja 1961 v Mariboru. Leta 1980 je končal vojaško gimnazijo v Ljubljani. Sprva je delal v gostinstvu kot natakar, nato v tovarni papirja Paloma kot strojevodja, pozneje pa na občini Šentilj kot referent v komunali. Preden je leta 2011 nastopil poslansko funkcijo, je bil samostojni podjetnik in komercialist.
Franc Rosec
Rodil se je 28. oktobra 1967 v Celju, magistriral je s področja energetike. Po končanem študiju se je zaposlil v Termoelektrarni Šoštanj, kjer je zaposlen še danes, delal pa je na različnih delovnih mestih. Je član občinskega odbora občine Šoštanj in predsednik občinskega odbora SDS.
Andrej Šircelj
Rodil se je 28. februarja 1959 v Ljubljani, leta 2003 je dokončal magistrski študij na pravni fakulteti v Mariboru. Zaposlen je bil na ministrstvu za finance kot svetovalec vlade za področje davkov, kasneje pa je deloval kot direktor področja za davčno in finančno svetovanje v revizijski hiši. Leta 2005 je bil imenovan za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Za poslanca je bil prvič izvoljen leta 2011, v minulem mandatu je bil predsednik komisije za nadzor javnih financ.
Jože Tanko
Rojen je 16. aprila 1956 v Novem mestu. Diplomiral je na biotehniški fakulteti, po končanem študiju se je zaposlil v podjetju Inles, kjer je opravljal vrsto del. Leta 1995 je bil izvoljen za župana občine Ribnica, mandat je ponovil še leta 1998. Za poslanca je bila prvič izvoljen leta 2000, od leta 2005 je tudi vodja poslanske skupine SDS.
Težka bo tako za desno kot za levo stran. A Janša je v primerjavi s Šarcem svetlobna leta po izkušnjah v top politiki, tako, da bomo zagotovo dobili desno vlado, a je možno, da šele v tretjem poskusu.
hoj
Desni in levi imajo istega gospodarja, kot v ZDA republikanci in demokrati.
Vse kar boš dobil bo trska v očesu.
nategujejonasšekarinkarvnedogledpres
boditevcvevetju
ajd…..kućanova legalizirana rdeča mafija bo še naprej mirno rulala in nastavljala svoje smrdeče rdeče pra sce in svi nje povsod po državnih službicah….ajd-….to je to, vse ostalo je sprenevedanje….kučanistanska rdeča državna mafijska oligarhija pač deluje kot sovjetske rdeče legalizirane mafije.. je pač smrdeči sovjetski lukašenkičev iztre bek , ki je pač priletel v EUropo…….ampak na srečo je 50% volivcev ostalo doma in od ostalih je 38% volilo drugače misleče…..ajd…ukradli so pač državno upravo ampak njhova mafijska smrdeča rdeča moč/oblast nima drugega cilja in namena kot tega, da črpa EUdenar v lastne žepe in nastavlja/prisesa svoje rdeče pra sce in svi nje na v državne službe…ajd…imejte se lepo…..
Nič bat… JJ bo naredil tudi tretjo vlado, če ne prej pa zagotovo v 3. poskusu.
Slovenija bo v tem in prihodnjih mandatih prisiljena v boj z islamisti (Verski fanatiki podobno kot zionisti slednji so v biti zakurili to krizo. Poglejte zemljevid in vse bo razumljivo). V nasprotnem primeru nas ne bo.
Ne razumem, da volivci levice v to pošiljajo soroš kučanova klju*seta, ki so del problema in dlje od svojega nosu in žepa niso sposobni videti nič. V ognju preizkušenega borca, puščajo ob strani. Da bo ironija večja, volijo celo lesenega ostržka.
Dokler bo pri nas na oblasti levica, nas ne bodo resno jemali ne v Bruslju in tudi ne v Zagrebu. ZDA so pa za nas že davno izgubljena priložnost.
mirror, te volitve bodo končno drugače mislečim EUropejcem zelo jasno pokazale kako sistemsko mafijsko deluje enoumno rdeči kućanistan in kako zločinsko, mafijsko, NESTRPNO, enoumno, smrdeče bitje je naš slovenistanski levićar……ajd…..