Matej Tonin novi (začasni) predsednik DZ, a to ne pomeni, da se je NSi opredelila za levosredinsko koalicijo

Državni zbor je na ustanovni seji za novega predsednika izvolil Mateja Tonina. Predsednik NSi je na tajnem glasovanju dobil 80 glasov, devet poslancev pa je glasovalo proti. Tonin, ki naj bi DZ vodil le začasno, je postal dvanajsti predsednik DZ. Izvolitve Tonin ne povezuje neposredno z vstopom NSi v morebitno levosredinsko koalicijo, pač pa poudarja, da se bodo še naprej pogovarjali z obema stranema.

Tonin svojo izvolitev razume kot prvi korak k stabilizaciji slovenskega političnega prostora, saj rešujejo situacijo, ko bi parlament lahko ostal brez predsednika, je povedal v nagovoru po izvolitvi. Dodal je, da njegova današnja izvolitev ne bo ovira prihodnji koaliciji. Ko bo ta znana, se je s tega mesta pripravljen umakniti.

So pa po njegovi oceni z današnjim imenovanjem dali javnosti pozitivno sporočilo, da se je slovenska politika sposobna dogovoriti in najti rešitve, ko gre zares. “In celo rešitev, ki presega klasično blokovsko delitev,” je izpostavil. Po njegovem mnenju je to dober obet za prihodnje izzive, ki jih je veliko.

Napovedal je, da bo storil vse za čim hitrejše dokončanje postopkov, ki so potrebni, da DZ začne s svojim delom. Med drugim gre za oblikovanje delovnih teles DZ. Pri tem je posebej izpostavil potrebo po čimprejšnjem oblikovanju parlamentarnega odbora za zunanjo politiko.

Prav tako se zaveda, da Slovenija čim prej potrebuje razvojno vlado. “Kot predsednik DZ bom storil vse, kar je v moji moči in v okviru mojih pristojnosti, da takšno vlado dobimo hitro,” je zagotovil.

Dejal je še, da bo kot predsednik DZ skrbel, da bo vsak glas slišan in da nihče od poslancev ne bo zapostavljen. “Naša zaveza mora biti, da bomo delovali v dobro naših ljudi in domovine. Vsi skupaj smo predstavniki ljudstva, zato smo se dolžni pogovarjati, predvsem pa sodelovati v dobro Slovenije. Iskanje razlik navadno vodi v težave, iskanje skupnih točk pa v rešitev,” je povedal.

Pri tem je izpostavil nekatere težave v Sloveniji in v mednarodnem okolju. “Če želimo te izzive uspešno premagati, mora Slovenija zadihati z obema pljučnima kriloma, z levim in desnim,” je še povedal Tonin ter svoj nagovor sklenil z besedami “Bog živi Slovenijo”.

Janša: S podporo Toninu rešujemo zagato levice

Predsednik NSi Matej Tonin lahko pri kandidaturi za mesto predsednika DZ računa tudi na podporo poslancev SDS. Prvak SDS Janez Janša je na Twitterju ob tem zapisal, da zaenkrat rešujejo “zagato t. i. levice, ki se je sposobna dogovoriti le o nekom, ki ni njihov”. Kot je razumeti, pa to naj ne bi pomenilo, da že nastaja koalicija pod vodstvom SDS.

Janša se je na Twitterju namreč odzval na zapis nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja, da levosredinske stranke Janši sestavljajo vlado in bodo podprle Tonina za predsednika DZ. S tem se po njegovem mnenju ponavlja politični vzorec, ki smo ga videli ob neuspešnem sestavljanju vlade Zorana Jankovića leta 2011.

“Ne še. Le mi zaenkrat rešujemo zagato t. i. levice, ki se je sposobna dogovoriti le o nekomu, ki ni njihov. To pa delamo zato, da bo DZ lahko začel normalno delovati. Problemi se namreč kopičijo, čeprav jih mainstream mediji prikrivajo,” je na Twitterju zapisal Janša.

V izjavi za medije v DZ je Janša še dodal, da v SDS ne vidijo razloga, da Tonina ne bi podprli. Kot je poudaril, so danes pripravljeni podpreti katerega koli kandidata za predsednika oz. začasnega predsednika DZ, da gredo postopki naprej.

Pred Slovenijo so po njegovih besedah namreč resni problemi, ki so dostikrat neopaženi, se pa kopičijo. “Konstituiranje državnega zbora je predpogoj za to, da se ti problemi začnejo reševati,” je povedal.

O sestavljanju koalicije pa je dejal, da je koalicijska pogodba pripravljena, a bo poslana, le če bodo dobili mandat. “Imamo ustavo, imamo poslovnik. Proces sestave vlade je relativno počasen,” je dodal. “Hitenja” Šarca pri sestavljanju morebitne levosredinske koalicije pa Janša ni komentiral.

Tonin je danes sicer potrdil, da so mu podporo pri kandidaturi predsednika DZ napovedale vse parlamentarne stranke razen Levice.

Toninovo kandidaturo je vložilo 50 poslancev LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in NSi s prvopodpisanim predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem. Gre namreč za usklajen predlog strank, ki se pogovarjajo o oblikovanju koalicije. Prvak LMŠ, ki vodi pogovore, je sicer danes dejal, da “so to že obrisi koalicije, kakršno si želimo”. Medtem so nekateri v poslanski razpravi opozarjali, da Toninova izvolitev še ne pomeni nujno prejudica za novo vlado.

Še pred glasovanjem so podporo Toninu napovedali v večini poslanskih skupin in jo utemeljevali z besedami, da želijo državnemu zboru čim prej omogočiti konstruktivno delo. Podporo so mu odrekli le v Levici, kjer strankam, ki se pogovarjajo o oblikovanju koalicije, očitajo “tihi dogovor z desnico”.

Na tajnem glasovanju je novoizvoljeni predsednik prejel široko podporo: od 90 oddanih glasovnic jih je bilo 80 za njegovo izvolitev, devet jih je bilo proti, ena glasovnica pa je bila neveljavna.

Tonin je postal dvanajsti predsednik državnega zbora v zgodovini samostojne države. Na to funkcijo stopa dober mesec dni pred svojim 35. rojstnim dnevom. A ni najmlajši predsednik DZ. Še nekaj mesecev mlajši je bil Jožef Školč, ki je leta 1994 na to mesto prišel manj kot mesec dni po svojem 34. rojstnem dnevu.

Na današnji ustanovni seji je DZ sicer potrdil mandate vseh 90 novoizvoljenih poslancev, s čimer je osmi sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen. Med novoizvoljenimi 90 poslanci jih je 36 poslansko funkcijo opravljalo že v iztekajočem se mandatu, štirje pa so v DZ prišli z županskega položaja. V novi poslanski zasedbi je 22 žensk, kar je deset manj kot doslej, poslanci pa so stari od 28 do 73 let.

Po ustanovni seji morajo poslanci v sedmih dneh oblikovati poslanske skupine in tudi uradno določiti njihove vodje, saj jih zaenkrat vodijo začasni. Najpozneje v 30 dneh pa morajo izvoliti še podpredsednike DZ, predsednike in podpredsednike delovnih teles in novega generalnega sekretarja DZ.

Sedaj lahko stečejo tudi postopki za predlaganje mandatarja. Predsednik države Borut Pahor mora kandidata predložiti najpozneje v 30 dneh, po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin. Posvetovanja bodo po Pahorjevih napovedih potekala konec tega meseca ali v začetku naslednjega.

Pahor je v nagovoru na današnji seji znova povedal, da bo v pogovorih z vodji poslanskih skupin preveril, ali v DZ obstaja dovolj načelne podpore, da poveri mandat prvaku največje parlamentarne stranke Janezu Janši. V tem primeru bo v začetku julija podpisal predlog njegove kandidature za mandatarja in ga uradno poslal v DZ. Če pa bo ugotovil, da potrebno parlamentarno večino uživa kdo drug, bi Janšo znova povabil na razgovor, saj ga je ta že obvestil, da v tem primeru mandata ne bi sprejel. (sta/ured)