Krasni novi (rdeči) korporativni svet: slovenska državna podjetja sanirana z davkoplačevalskim denarjem bodo čez 3 do 5 let poceni kupovali samo posvečeni!

Osebna prepletenost slovenskih finančnih nadzornih organov in zasebnih družb, kot so npr. skladi tveganega kapitala, se spreminja v farso. Očitno se v Sloveniji pri odkupu slabih terjatev, katerih skupna vrednost naj bi dosegla čez milijardo evrov, dogaja trgovanje z informacijami, v kar bo prej ali moral poseči tudi NPU. Tako se kar vrstijo primeri oseb, ki so bile zaposlene v državni slabi banki, agenciji ipd., nato pa prestopile k svojemu nadzorovancu oziroma podjetju, katerega dolgove so odpisovale, seveda na račun slovenskih davkoplačevalcev. 

Na dan prihajajo nove osebne povezave slovenskih finančnikov in njihovih nadzornikov, s katerimi so prijateljsko in celo družinsko povezani. Prehajanje posameznikov iz služb v finančnih nadzornih ustanovah v  zasebne družbe je postala običajna praksa. Pri tem se postavlja vprašanje zlorabe zaupnih podatkov in vplivanja na odločitve regulatorjev. Posebej je problematično trgovanje z zaupnimi finančnimi podatki med osebami, ki prehajajo iz upravljalskih funkcij v finančnih nadzornih ustanovah v razne investicijske sklade, ki se ukvarjajo z nakupi slabih terjatev od države. Nenazadnje se tovrstno trgovanje z informacijami ne odvija zastonj, saj nastajajo pri prodajah ogromni zaslužki, vsaj če upoštevamo zgolj dejstvo, da so se npr. terjatve finančnih holdingov prodajale tudi po 80 odstotnem diskontu. 

Procesi trgovanja z zaupnimi podatki očitno potekajo na dveh nivojih. Na eni strani imamo primere, ko posameznik na svoji funkciji pridobi natančne informacije o kreditih in finančnem stanju določenih podjetij, nato pa se zaposli v zasebni družbi, ki kupuje terjatve do teh istih podjetij, običajno kar od državnih institucij oziroma bank, v katerih je ta oseba pred tem službovala. Veliko je primerov uradnikov, ki so bili zaposleni v kakšni regulatorni insitituciji, kot je Družba za upravljanje terjatev bank (DUBS), Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ali pa kar na vladi republike Slovenije in ministrstvu za finance, nato pa so svoje bogato znanje in poznavanje internih informacij zaupne narave bogato nadgradili v kakšni zasebni družbi ali skladu za alternativne naložbe. 

Najbolj eklatanten primer kadrovskih prehajanj je nekdanji finančni minister v vladi Alenke Bratušek Uroš Čufer, ki je vodil sanacijo državnih bank, pozneje pa postal svetovalec pri prestrukturiranju Tuša, enega večjih dolžnikov NLB, ter svetovalec Elements Capital Partners. Med bolj znanimi osebami je tudi Matej Runjak, prej upravljalec državnih podjetij kot član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), iz katere je odšel v družbo PricewaterhouseCoopers, za direktorja poslovnega svetovanja. Kasneje je postal direktor družbe Trigal, ki se ukvarja z upravljanjem alternativnih skladov v regiji Adria. 

Poseben primer sta tudi nekdanji direktor ATVP Damjan Žugelj in njegov namestnik Andrej Prah. Žugelj je iz funkcije regulatorja odšel v službo k svojemu nadzorovancu – za izvršnega direktorja na Alpen Invest (nekdanji NFD DZU Stanega Valanta), ki jo je nadzirala prav AVTP. Tudi o njegovi licenci so odločali kar njegovi kolegi na ATVP. Alpen Invest so se kasneje preimenovali v družbo Elements Skladi. Elements skladi so v 90-odstotni lasti ciprskega poslovneža Savvasa Liasisa, vodita pa jo Aleš Škoberne in Andrej Prah, ki je vodja pravnega oddelka. To je prav tisti Andrej Prah, ki je bil pred tem pomočnik direktorja ATVP. Je tudi član sveta Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK). Vendar zaradi Prahovega prestopa iz regulatorja v zasebni sklad, ki se ukvarja z nakupi tveganih naložb z visokimi diskonti, regulator ATVP ni bil prikrajšan, saj je mesto vodje pravne službe na ATVP prevzela kar Nikolina Prah, žena Andreja Praha. Nikolina Prah je pomočnica direktorja, ATVP zastopa v upravnih, sodnih in prekrškovnih postopkih. Je tudi članica ekspertne skupine za pravna vprašanja (Legal Network) in ekspertne skupine za prevzeme (Takeover Panel), ki delujeta v okviru Evropske agencije za trg. 

Elements Capital Partners je sicer eno najpomembnejših podjetij, ki se v Sloveniji ukvarja z nakupi slabih terjatev, večkrat tudi posredno kot svetovalec skladu tveganega kapitala York Global Finance Offshore, regijski izpostavi sklada York Capital Management,pri nakupih terjatev prezadolženih slovenskih podjetij.  Pod imenom Elements delujeta dve družbi, Elements Skladi, ki so sodelovali med drugim pri nakupu Merkurja in njegovih trgovskih centrov, vodita pa jo Aleš Škoberne in Dejan Rajbar; in Elements Capital Partners – ti so med drugim tudi v ozadju švicarske družbo DDM, ki je  od NLB odkupila za 100 milijonov dolgov do fizičnih oseb, in to s kar 80-odstotnim diskontom. V preteklih letih je York in z njim povezani skladi na veliko kupoval od slovenskih bank in državne slabe banke DUTB  terjatve do prezadolženih finančnih hodlingov in poslovnih sistemov, npr. Istrabenza, Save, DZS.  York ima tako približno 90 odstotkov terjatev do skupine DZS in je tudi največji posamični lastnik Save s približno 42 odstotka lastništva. 

Zakaj so personalne povezave in prehajanja iz regulatornih ustanov v zasebne finančne družbe zelo problematične? Agencija za trg vrednostnih papirjev bi morala biti pri opravljanju svojega dela neodvisna, gre za nadzornika nad borznoposredniškimi družbami, bankami, ki opravljajo investicijske posle, družbami za upravljanje, upravljavci alternativnih investicijskih skladov, investicijskimi skladi, vzajemnimi pokojninskimi skladi, javnimi družbami in delniškimi družbami, za katere se uporablja Zakon o prevzemih. To pa je področje, ki je pri trgovanju s slabimi terjatvami ključnega pomena. Zato ne preseneča, da najdemo tako močno kadrovsko prepletenost med ATVP in določenimi skladi tveganega kapitala. Ti namreč odkupujejo terjatve do večjih slovenskih podjetij in dobivajo velik vpliv na njihovo poslovanje. Tako, ob očitni prepletenosti med regulatorjem in zasebnimi investicijskimi skladi, prihaja do bistvenih sprememb lastniških struktur podjetij na osnovi trgovanja s terjatvami, kjer skladi prihajajo do lastniških deležev z izredno visokimi diskonti.  Ti skladi potem preko lastništva vplivajo na imenovanje nadzornih svetov in upravnih odborov, kjer imajo svoje predstavnike. S tem bistveno vplivajo na poslovne odločitve podjetij in njihovo prestrukturiranja ter odprodajo premoženja, kjer ponovno poceni prihajajo do novih lastniških deležev. 

Kot smo že omenili, velja York Capital Management za enega največjih kupcev slabih posojil od bank in DUTB.  Gre za ameriško investicijsko družbo, ki upravlja z več skladi, med njimi je tudi  York Global Finance Offshore, registriran v Luksemburgu, ki ima v lasti 42 odstotkov delnic Save in še za dobrih 45 milijonov evrov terjatev do tega finančnega holdinga, ter obvlada približno 90 odstotkov Skupine DZS. York Capital Management je boljših časih razpolagal s kar 26 milijardami dolarjev, v zadnjih letih pa naj bi se njegova sredstva zmanjšala na približno 16.2 milijard dolarjev. To je skoraj enkrat več, kot znaša celoten proračun države Slovenije. V Sloveniji jih zanima nakup državnih bank, konkretno NLB in Abanke, ter Tuša, za Savo so že pred časom napovedali konsolidacijo turistične dejavnosti v Sloveniji s konsolidiranjem Term Čatež, Marine Portorož, torej turističnih delov DZS, s Savo in Istrabenzom, kar se že dogaja. To pomeni, da bo York vplival na to, kdo bo v prihodnosti obvladoval pomemben del slovenskega turizma. Sicer pa skladi tveganega kapitala navadno niso dolgoročni lastniki, investicijska doba teh skladov je zgolj tri do pet let.

Ključno vprašanje v prihodnje bo, kdo bo od Američanov kupoval slovenska podjetja, ko se bodo odločili za umik oziroma prodajo teh naložb. Kadri, ki jih imajo Američani v Sloveniji, skupaj z njihovimi povezavami v regulatornih ustanovah, bodo zato še kako pri teh transakcijah ključni za vse potencialne kupce. Zlasti prav za morebitne kupce iz Slovenije, ki bodo z davkoplačevalskim denarjem sanirana in poceni razprodana podjetja (ponovno) odkupovali, čemur smo v preteklosti že bili priča.