Vrhovna sodnica ZDA Ginsburgova opisala lastne izkušnje s spolnim nadlegovanjem
Ameriška vrhovna sodnica 84-letna Ruth Bader Ginsburg je na filmskem festivalu Sundance v Park Cityju v državi Utah v nedeljo opisala lastne izkušnje s spolnim nadlegovanjem in diskriminacijo, sicer več kot pol stoletja nazaj, ko je bila še študentka in kasneje na delovnem mestu.
Ginsburgova bi se verjetno kmalu odpravila v pokoj, če bi leta 2016 na predsedniških volitvah zmagala demokratka Hillary Clinton, po zmagi republikanca Donalda Trumpa pa namerava vztrajati do konca oziroma najmanj do konca njegovega prvega mandata. Če se umakne, bodo republikanci na njen položaj posadili konservativnega sodnika in podoba Amerike se bo začela korenito spreminjati nazaj v preteklo, ko je bil splav prepovedan, diskriminacija pa dovoljena.
Ginsburgova je pohvalila gibanje #JazTudi, ki se je razširilo po Twitterju s poplavo obtožb o spolnih napadih in nadlegovanjih hollywoodskega producenta Harveyja Weinsteina, ter povedala, da se je to dogajalo tudi v njenih časih, čeprav takrat še niso imeli za to niti imena. “Vsaka ženska mojih let pozna spolno nadlegovanje, čeprav takrat nismo imeli imena za to. Odnos je bil enostaven. Pusti fante, ki bodo vedno fantje,” je dejala ob promociji dokumentarnega filma o njenem življenju.
Ko je študirala pravo na univerzi Cornell v 50. letih prejšnjega stoletja in je imela nekaj težav s snovjo pred izpitom, ji je profesor predlagal zasebne inštrukcije. “Povsem jasno mi je bilo, kaj si je želel v zameno. To je le eden od primerov,” je dejala liberalna sodnica in dodala, da je profesorja zavrnila in ga ob tem še pošteno nadrla, s čimer se je zgodba končala.
Leta 1964 je začela predavati pravo na univerzi Rutgers in ugotovila, da njena plača znaša veliko manj kot plača moškega kolega njenega ranga. Dekan ji je razložil, da mora njen moški kolega podpirati ženo in otroke, sama pa ima moža z dobro plačano službo. Ginsburgova je skupaj z redkimi kolegicami zagrozila s tožbo in razlike v plačah so se zmanjšale.
Kasneje leta 1972 je na položaju profesorice prava na univerzi Columbia v New Yorku izvedela, da je univerza odpustila 25 žensk iz vzdrževalnega oddelka in nobenega moškega. Ginsburgova je vodstvo univerze obvestila, da krši zakon o državljanskih pravicah, ki prepoveduje diskriminacijo na delovnem mestu zaradi rase, spola, vere in etničnega izvora in na koncu ni bil odpuščen nihče.
“Dokler so bile ženske tiho, ker so mislile, da se ne bo nič spremenilo, se res ni nič spremenilo. Danes je zakon na strani žensk ali moških, ki se soočajo z nadlegovanjem, in to je zelo dobro,” je dejala sodnica. (sta)