Z novim letom se v Nemčiji nadaljujejo pogovori o oblikovanju koalicije, ki trajajo že rekordno dolgo. V Berlinu so se danes sestali vodje konservativne unije CDU in CSU ter socialdemokratov (SPD), glavni pogovori o morebitnem oblikovanju ponovne velike koalicije pa se bodo začeli v nedeljo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Prvakom CDU, CSU in SPD – kanclerki Angeli Merkel, Horstu Seehoferju in Martinu Schulzu – so se danes popoldne pridružili vodje poslanskih skupin v bundestagu. Od prvega srečanja v novem letu sicer ni bilo pričakovati kakšnih prebojev, saj so bili predvsem tehnični in manj vsebinski.
So pa sodelujoči v izjavi ob koncu poudarili, da po današnjem srečanju v uvodna koalicijska pogajanja vstopajo z večjim zaupanjem in optimistično, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot so pojasnili, so danes predvsem določili “vsebinske in organizacijske predpogoje za to, da bodo lahko od 7. 1. 2018 potekali zgoščeni in ciljno usmerjeni pogovori”. Schulz je med drugim potrdil, da so danes delali “zelo koncentrirano in usmerjeno” ter so ustvarili dobro podlago za delo, ki bo steklo v nedeljo.
SPD namerava sicer počakati do konca uradnih uvodnih koalicijskih pogovorov, ki se bodo pričeli v nedeljo, preden se odloči o prihodnjih načrtih – ali za oblikovanje ponovne velike koalicije s CDU/CSU ali za kakšno drugo obliko sodelovanja.
Med parlamentarnimi strankami se medtem stopnjuje kritika zaradi dolgotrajnih pogovorov o oblikovanju koalicije, saj so bile parlamentarne volitve že pred več kot tremi meseci.
Uvodni koalicijski pogovori naj bi sicer predvidoma trajali teden dni. Socialdemokrati nameravajo nato 21. januarja na kongresu stranke odločati o vstopu v “prava” koalicijska pogajanja, isti dan pa naj bi o tem odločalo tudi vodstvo CDU. Če bodo v SPD podprli začetek koalicijskih pogajanj, bi se ti lahko pričeli že naslednji dan, 22. februarja. Predvidoma do velike noči bi Nemčija lahko dobila novo vlado; velikonočna nedelja je letos 1. aprila.
Do takrat pa je še dolga pot, saj se morajo stranke zediniti na več področjih, na katerih se njihova mnenja zelo razlikujejo.
Na področju migracij SPD zahteva ponovno neomejeno izvajanje pravice združevanja družin v Nemčiji, čemur unija nasprotuje. Na drugi strani bo SPD verjetno nasprotovala dogovoru konservativne unije glede zgornje meje, ki sta jo stranki postavili pri 200.000 beguncev letno.
Tudi glede evropske politike stranke ne zagovarjajo istih ciljev. CSU je že zavrnila možnost oblikovanja t. i. združenih držav Evrope, kar podpira Schulz. Ni pa še popolnoma jasno, kako se bodo stranke odzvale na načrte francoskega predsednika Emmanuela Macrona glede evrskega območja in EU, zaenkrat so se pokazale odprte za njegove ideje.
Uvodne koalicijske pogovore bosta zagotovo zaznamovala tudi davčna politika in proračun. CSU želi zvišati izdatke za obrambo, SPD temu nasprotuje, saj želi več denarja za šolstvo, družine in infrastrukturo. Unija zagovarja splošno znižanje davkov, SPD pa le za nižji in srednji razred. SPD bi sicer rada zvišala davek na dediščino in premoženje. (sta)