SDS: Milojka Kolar Celarc je zaslužna za podaljševanje čakalnih dob v zdravstvenih ustanovah, povrhu ne sodeluje s strokovno javnostjo!
Alenka Forte, dr.med.: »Ukrepi ministrice gredo v smer dezintegracije zdravstva, njeno delo vodi v podaljševanje čakalnih dob in zmanjševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev.«
Predsednica Odbora za zdravje pri Strokovnem svetu SDS Alenka Forte, dr.med., je na novinarski konferenci podala odziv Slovenske demokratske stranke na samooklicane »dosežke« ministrstva za zdravje v času ministrovanja Milojke Kolar Celarc.
»Delo ministrice za zdravje v tem mandatu je potekalo brez ustreznega dialoga z deležniki, še pogosteje pa z izključevanjem zainteresirane javnosti. Ukrepi ministrice gredo v smer dezintegracije zdravstva, njeno delo vodi v podaljševanje čakalnih dob in zmanjševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev,« je bila kritična. »Čudi me in zgroženi smo, da ministrica ne ukrepa ob vseh dokazih kriminalnih dejanj v zvezi z nabavami materialov v javnem zdravstvu, da izvaja čisto politično kadrovanje tudi največjih in najbolj zahtevnih ustanov v Sloveniji,« je dejala in poudarila: »Izgube v javnih zdravstvenih zavodih so se v mandatu ministrice Kolar Celarčeve še dodatno povečale, ministrica ni pripravila ustreznih ukrepov za izhod slovenskega zdravstva iz krize, ni zagotovila ustreznih sprememb v sistemu financiranja in vzdržnosti javnega zdravstvenega sistema.«
Po besedah predsednice Odbora za zdravje pri Strokovnem svetu SDS je ministrica naredila zgolj nekaj gasilskih akcij, ki so lahko v luči evropske zakonodaje sporne, zato si je v tem mandatu pridelala tudi prijavo na Evropsko komisijo.
Ministrica se o iztekanju mandata pohvali z dobrimi informacijskimi rešitvami v zdravstvu. Alenka Forte opozarja, da se projekt e-recept ni pričel v mandatu te ministrice, temveč že leta 2013. Ustrezno pa deluje zato, ker so na pilotnem projektu, ki je trajal celo leto, sodelovali vsi deležniki. »To pa ne velja za e-zdravje oz. e-napotnice. Ta sistem je bil narejen rokohitrsko, ker je na vrata Ministrstva za zdravje trkala Evropska komisija,« ocenjuje Fortejeva. Ker je ministrica potrebovala kritje zaradi evropskega financiranja, je 30. 10. 2015 izdala pravilnik o delovanju nujne medicinske pomoči (NMP). A kot pravi Fortejeva: »Kdor se malo spozna na zdravstvo, vidi, da te zadeve, ki so bile implementirane in investirane z evropskim denarjem, žal niso stekle, ker na ministrstvu niso dosledno izvajali tega projekta skozi več let in konkretno pri projektu e-napotnica niso pristopili k projektnemu delu.« Veliko težavo vidi predvsem na strani izvajalcev zdravstvenih storitev, saj šifranti za izdajo napotnic niso bili strokovno narejeni, prav tako pa izvajalcem za ta projekt niso bila namenjena nobena dodatna sredstva. »Gre za nov sistem, ki ni dodelan in ni bil ustrezno finančno ovrednoten,« ugotavlja. Zaradi veljavnosti predpisov jih izvajalci morajo izvajati, a ker dodatnih sredstev ni, gre to na račun sredstev, ki so namenjena pacientom. »E-napotnica zgolj delno deluje, pacientom pa v ničemer ne olajša dostopnosti do zdravstvenih storitev,« meni Alenka Forte.
V nadaljevanju se ministrica pohvali s posodobitvijo sistema NMP. Spet en projekt, ki se je začel pred mandatom te ministrice, z izgradnjo urgentnih centrov. Predsednica Odbora za zdravje ocenjuje, da smo s tem projektom dobili moderne, super opremljene inštitucije, ki danes služijo več ali manj temu, da zdravniki na enem mestu lažje obravnavajo paciente, a sistem, da bi urgentne centre vodili specialisti urgentne medicine, očitno še dolgo ne bo zaživel zaradi manka zdravnikov. »Periferija in urgentni centri so v sistemu organiziranja dela prepuščeni povsem sami sebi,« je poudarila in ocenila, da je nov sistem samo podražil sistem nujne medicinske pomoči, saj ta deluje dualno – po zdravstvenih domovih po občinah, kjer ni zraven bolnišnice, še vedno deluje in se financira NMP v prejšnjem obsegu. Ob tem se ji poraja tudi vprašanje o rezultatih dostopnih časov, uspešnih reanimacij, višjega deleža preživetij zaradi delovanja urgentnih centrov. Ne deluje niti dispečerski center. Še nekaj, kar je po njeni oceni samo na papirju zato, da je zadoščeno porabi evropskih sredstev, zdravniki pa so še vedno prisiljeni delati hkrati na dveh deloviščih, kar pa je v bistvu kršitev pacientovih pravic.
Problematičen je tudi sistem prvih posredovalcev, ki se naslanja predvsem na volonterje, in pokritost države z avtomatskimi defibrilatorji. Skrb za te je namreč ministrstvo preprosto prevalilo na druge. Kdo bo odgovarjal, ko bo prvi posredovalec nudil prvo pomoč z aparatom, ki več ne deluje, ker ni bilo ustreznega nadzora in servisiranja, se sprašuje Fortejeva in dodaja: »Že samo na teh projektih e-zdravje in urgentna medicina se vprašam, kako imamo večjo kakovost in bolj varno oskrbo?« Ob tem je omenila najbolj pereče področje zadnjega časa – otroško srčno kirurgijo. Kje pa lahko tukaj govorimo o varni in kakovostni oskrbi? Ministrica tudi ignorira priporočila Evropske komisije, da se države na evropski ravni za redke bolezni povezujejo preko referenčnih centov.
»Ministrica se pohvali tudi, da se zagotavlja klinične farmacevte. Po moji vednosti tega kadra ni. V tretji največji slovenski bolnišnici, kjer bi teh potrebovali vsaj 10, imajo samo 0,4 kliničnega farmacevta – papir prenese vse, v realnosti pa rešitev ni,« je bila kritična predsednica Odbora za zdravje. Ocenjuje, da je krovni problem te vlade in ministrice, da ne sodeluje s strokovno javnostjo, da se zapira v svoje vrste in na tak način segmenta zdravstva ni mogoče spreminjati. Zdravstvo je velik družbeni problem, je kompleksen sistem, ki ga bomo lahko reformirali in nadgradili samo s širokim sodelovanjem, je prepričana. Zato pravi: »Naš program je izziv celotni politični srenji, da pridejo s svojimi videnji, da se začnemo pogovarjati danes, ne pa v mesecu pred volitvami.«
Ta baba je dejansko najslabša prva oseba zdravstvenega resorja od leta 1991. Ne samo da ni nič naredila, še tisto kar je bilo ok, je spravila v obupno stanje. Sicer pa po svoji nesposobnosti nič kaj ne zaostaja za drugimi člani Cerarjeve vlade.
Zdrasvtvo pri nas kaže na stopnjo sposobnosti upravljanja z državo vseh dosedanjih predsednkov vlad. To, da se ministri že po upokojitvi ali tik pred njo kaže razmišljanje predsenidkvo vlad, da je tako za minstrivanje kot za sex ključa starost. Torej proti sedemdesetim so najboljši.
Pokaži mi, kdo vlada in povem ti, kako inteligentne volilce v tisti državi imaš.
Poliitka ne glede na barvo ni spoosbna sprememb, ker je bila na oblasti že mavrica barv. Glede na to, kaj sedi na Ministrstvu za zdravje, predvsem po strokovni plati, me čudi, da ne kandidirajo za nagrado za delodajalca, ki zapolsuje težje zaposljive delavce. Ne bi pa bili edino od minsitrstev.
Na MZ ni nikoli nihče nosil ne kazenske ne materialne odgovornosti za nič, ker disciplinska komisija niti ne vem, če obstaja. Uslužbenka, ki je z laganjem preprečevala uvedbo motorjev za reševanje 9 let in s tem ni preprečila smrsti 12% najtežjih primerov, za laganje, katerega dokazala Pirc Musarjeva ni bila niti disc. obravnavana.
Dr. Cerar ne zna vodit države in zdravtvena ministrica resorja. Je mogoče še slabše? Seveda. Da SDS prevzame ta resor. Ali pa SD. Na srečo mi ni potrebno obsežnega pisanja, samo spomniti se je potrebno na preteklo delo omenjenih, tudi v drugih resorjih.
Ljudje v Sloveniji nismo na razvojni stopnji, da zahtevamo od predsenika vlade ali vladajoče koalicije sprejem zakonodaje, ki bo definiral pogoje dela misnitric ter postopke nadzora in sankcioniranja njihovega dela. Dlje od prepovedi telefniranja med vožnjo ne pridemo.
Poleg nesposobnosti obvladovanja tako zahtevnega področja, kot je zdravstvo, je jasen tudi interes po polnjenju zasebnih žepov – samoplačništvo.
Ne pozabimio, da je zaradi neurejenega zdravstvenega sistema v izolski bolnišnici nekdo ubil zdravnika in policista! Za ta uboja je objektivno kriva Milojka Kolar Celarc.