Na Irskem konec maja referendum o reformi prepovedi splava
Irska vlada je sporočila, da bodo v državi konec maja pripravili referendum o reformi skoraj popolne prepovedi umetne prekinitve nosečnosti. Na referendumu bodo odločali o ohranitvi ali izbrisu člena iz ustave, ki dejansko prepoveduje splav.
S tem členom, ki je znan kot osmi amandma, so na referendumu leta 1983 nerojenemu otroku priznali pravico do življenja. S tem so dejansko izenačili pravico matere in nerojenega otroka do življenja, poročajo tuje tiskovne agencije.
Na Irskem je sedaj splav dovoljen samo v primeru, če je ogroženo življenje matere. Ni pa dovoljen v primeru posilstva, incesta ali smrtonosnih anomalij fetusa.
Irski premier Leo Varadkar je ob napovedi referenduma v ponedeljek zvečer že napovedal, da bo vodil kampanjo za reformo. Odločitev je sporočil po posebnem sestanku vlade.
Podpora izbrisu osmega amandmaja bi odprla pot za sprejem zakonodaje, ki bi uzakonila umetno prekinitev nosečnosti, vključno s sprejemom novega člena ustave.
Pred referendumom bo minister za zdravje pripravil zakonodajo s predlogom neomejenega dostopa žensk do umetne prekinitve nosečnosti do 12. tedna nosečnosti, v izjemnih primerih pa tudi po tem, navaja britanski BBC. Datum referenduma bodo določili po razpravi v parlamentu.
Varadkar je na novinarski konferenci v ponedeljek še izpostavil, da “na Irskem sicer imajo splave, da pa niso varni, so nezakoniti in niso regulirani”. Opozoril je, da na tisoče Irk v tujini opravi splave ali pridobi tablete brez zdravniškega nadzora.
“Irska ne sme več izvažati svojih problemov in uvažati svojih rešitev glede splava,” je dejal in izpostavil, da bo umetna prekinitev nosečnosti na Irskem “varna, zakonita in redka”, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Osmi amandma je sicer mogoče iz ustave črtati samo z referendumom. Decembra lani je parlamentarni odbor že priporočil njegovo črtanje in priporočil omenjeno neomejeno pravico do splava v prvih 12 tednih nosečnosti.
Umetna prekinitev nosečnosti je bila sicer vedno nezakonita na Irskem, v ustavo pa so prepoved zapisali leta 1983 po referendumu, na katerem je ta korak podprlo 67 odstotkov udeležencev, 33 odstotkov pa jih je bilo proti.
Leta 2013 so sprejeli zakon, s katerim so splav prvič dovolili samo v omejenih primerih, ko je ogroženo življenje matere. Odbor ZN za človekove pravice je ta zakon označil za krutega, nehumanega in ponižujočega.
Na Irskem ženskam, ki nezakonito opravijo umetno prekinitev nosečnosti, sicer grozi 14 let zapora. Več tisoč pa se jih letno odpravi na ta poseg v tujino, predvsem v sosednjo Veliko Britanijo.
Javnomnenjske ankete so v zadnjih letih stalno kazale na podporo reformi na tem področju v večinsko katoliški državi, v kateri so številni škandali spodkopali avtoriteto katoliške cerkve.(sta)