Z delom bo začel šesti sklic državnega sveta, a zaenkrat v okrnjeni sestavi

V torek se bo na prvi seji sestal šesti sklic državnega sveta. Na ustanovni seji bodo najprej potrdili mandate novoizvoljenim državnim svetnikom ter izvolili predsednika in podpredsednika DS. Državni svet bo delo začel v okrnjeni sestavi, saj je bilo na novembrskih volitvah izvoljenih le 39 svetnikov.

Predsednik DZ Milan Brglez je namreč prvo sejo novoizvoljenega državnega sveta sklical za torek, 12. decembra. Na njej bodo najprej potrdili mandate izvoljenim svetnikom, pri čemer DS odloča o vseh mandatih skupaj, o vsakem morebitnem spornem mandatu pa posebej.

Po potrditvi mandatov bodo izvolili predsednika in podpredsednika. Vse mora DS potrditi z večino glasov vseh članov, zato bo v primeru, če bo kandidatov več, za izvolitev potrebnih več krogov glasovanja. Kdo od novoizvoljenih svetnikov se bo potegoval za predsedniško funkcijo, še ni znano, po neuradnih podatkih pa naj bi predsednik tokrat postal eden izmed predstavnikov lokalnih interesov. Pri tem se kot možni kandidati omenjajo Branko Šumenjak, Bojan Kekec, Samer Khalil in Marjan Maučec, predsedniška funkcija pa naj bi zanimala tudi koprskega župana Borisa Popoviča.

Svetniki bodo na ustanovni seji imenovali tudi generalnega sekretarja DS, ki ga bo po izvolitvi predlagal novi predsednik DS. Do izvolitve predsednika bo sicer ustanovno sejo vodil najstarejši svetnik, v tem mandatu je to Boris Šuštaršič.

DS zaenkrat v okrnjeni sestavi

Na prvi seji bo državni svet sicer deloval v okrnjeni sestavi, saj je bilo na volitvah, ki so potekale 22. in 23 novembra, izvoljenih le 39 svetnikov. Zapletlo se je pri volitvah predstavnika kulture in športa, saj je bil volilni zbor te skupine funkcionalnih interesov preklican.

Društvo oblikovalcev Slovenije se je namreč pritožilo zaradi števila elektorjev športnih organizacij, njihova pritožba pa je romala vse do ustavnega sodišča. To je pritožnikom ugodilo in zadržalo izvedbo volitev predstavnika za področje kulture in športa. Državna volilna komisija mora sedaj na novo določiti število elektorjev športnih organizacij ter določiti nov datum izvedbe teh volitev.

Preostalih 39 svetnikov je bilo izvoljenih novembra na volilnih zborih: 22. novembra so elektorji volili predstavnike lokalnih interesov, dan pozneje pa še zastopnike funkcionalnih interesov, torej predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev in negospodarskih dejavnosti.

Svetniki prejšnje sestave so sicer ravno na svoj zadnji seji podprli pobudo za spremembo zakona o DS v delu, ki določa volitve svetnikov. Državni volilni komisiji (DVK) so predlagali, naj preuči in ministrstvu za javno upravo predstavi vsa odprta vprašanja glede volitev v DS, ki jih je zaznala pri tokratnih in prejšnjih volitvah. Svetniki zagovarjajo takšno spremembo zakona, ki bo zagotovila “večjo transparentnost, določnost in demokratičnost načina volitev v DS ter posledično prispevala k večjemu ugledu in večji politični teži drugega doma parlamenta”.

Pod pobudo se je podpisal svetnik Zoran Božič, ki meni, da volitve v DS niso ne splošne, ne enake za vse kandidate, ne neposredne. Prav tako dobro delo posameznega svetnika ne pomeni zagotovila za vnovično izvolitev.

Polovica svetnikov obdržala stolčke

Med novoizvoljenimi svetniki jih je 19 oziroma polovica to funkcijo opravljala že v iztekajočem se mandatu. Med zastopniki lokalnih interesov jih je 11 v svetniških klopeh sedelo že v zadnjem mandatu, več novih imen pa bo v novem sklicu iz vrst funkcionalnih interesov. V tokratni sestavi DS so med 39 svetniki štiri ženske.

Svetniške stolčke v tem mandatu bo zasedalo tudi osem županov in nekaj podžupanov. Med župani, ki so bili vnovič izvoljeni za državne svetnike, so velenjski župan Bojan Kontič, župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan, vuzeniški župan Franc Golob in župan Ivančne Gorice Dušan Strnad. Tretjič zapored je bil za državnega svetnika izvoljen koprski župan Boris Popovič. Županskim kolegom pa se v državnem svetu na novo pridružujejo sevniški župan Srečko Ocvirk, župan Litije Franc Rokavec in župan Sežane Davorin Terčon.

Vnovič je bil za svetnika izvoljen nekdanji mariborski župan Franc Kangler. Njegova izvolitev pred petimi leti je v mestu podkrepila množične proteste, zaradi obsodbe na večmesečno zaporno kazen pa je ostal brez mandata državnega svetnika. Sodba je bila pozneje sicer razveljavljena, a so medtem na nadomestnih volitvah že izvolili drugega svetnika. V DS se je uvrstil tudi predsednik zunajparlamentarne SLS Marko Zidanšek.

V novem sklicu DS pa je torej več novincev iz vrst funkcionalnih interesov. Tako bo denimo prva dama Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič nadomestila dolgoletnega predsednika največje sindikalne centrale Dušana Semoliča. Iz sindikalnih vrst v DS sicer ostaja vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Vrste delodajalcev bodo predstavljali direktor družbe Mahle Letrika Bovec Mitja Gorenšček, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Marija Lah, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole in generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer.

Člani DS so voljeni za dobo petih let, svojo funkcijo pa – z izjemo predsednika, ki je v DS zaposlen in za svoje delo prejema plačo – opravljajo nepoklicno. V nasprotju s poslanci, ki zaradi uvedbe nezdružljivosti funkcij ne morejo biti hkrati župani, so svetniki to lahko. Enako kot za poslance je za svetnike urejena imuniteta, o kateri odloča DS.

Za opravljanje svetniške funkcije jim pripadajo sejnine, upravičeni pa so tudi do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije (potni stroški, parkirnina, dnevnice, nočitve). Sejnina, ki jo dobijo svetniki, je sestavljena iz stalnega in spremenljivega dela. Medtem ko je spremenljivi del odvisen od števila sej v posameznem mesecu, je stalni del sejnine odvisen od funkcije v DS.

V iztekajočem se mandatu manj zahtev za veto, a več mnenj

Državni svet kot drugi dom parlamenta ustava sicer opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. DS lahko v skladu s svojimi pristojnostmi državnemu zboru predlaga zakone, zahteva, da DZ o zakonu odloči znova (odložilni veto), zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena oz. parlamentarno preiskavo ter vloži zahtevo za oceno ustavnosti.

V iztekajočem se mandatu je DS odložilni veto sprejel na 27 zakonskih besedil, pri čemer je bil v treh primerih uspešen, saj DZ ob ponovnem odločanju zakona ni podprl z zadostno večino. Predlagali so tudi pet zakonskih besedil, vložili 11 zahtev za ustavno presojo ter sprejeli 225 mnenj. Svetniki so se v tem mandatu sestali na 88 sejah, od tega je bilo 56 rednih in 32 izrednih.

Predsednik dosedanjega sklica Mitja Bervar je za STA ocenil, da je DS v tem mandatu dokazal, da je kot drugi dom pomembna institucija. In da je dal svoj doprinos – ne le z odložilnimi veti, ki jih vidi kot skrajno možnost, ampak tudi drugače, predvsem z mnenji, podanimi v zakonodajnem postopku, z mednarodno aktivnostjo in strokovnimi posveti.

Tako so v tem sklicu v primerjavi s predhodnimi mandati manjkrat posegli po odložilnem vetu, je pa bilo zato bistveno več predlogov komisij in mnenj DS, je pojasnil Bervar, po navedbah katerega so bila ta mnenja upoštevana pri marsikateri zakonodaji. Ena zadnjih odločitev prejšnjega sklica DS je bila sicer podpora pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 121. člena zakona o lekarniški dejavnosti. (sta)