Putin bo na predsedniških volitvah marca 2018 kandidiral kot neodvisni kandidat; ankete mu že sedaj napovedujejo 75% podporo
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes na letni novinarski konferenci v Moskvi napovedal, da bo na predsedniških volitvah prihodnje leto kandidiral kot neodvisni kandidat. Pričakuje pa široko podporo političnih strank in javnosti, “ki z njim delijo poglede o razvoju države”, poročajo tuje tiskovne agencije.
Putin je kandidaturo na predsedniških volitvah marca 2018 napovedal že pred dnevi. Zaradi velike podpore med Rusi mu je zmaga zagotovljena. Po anketi, ki jo je v sredo objavila neodvisna agencija Levada, bi zanj glasovalo 75 odstotkov vprašanih, čeprav volilnega programa še ni predstavil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot neodvisni kandidat bo sicer moral zbrati podpise podpore, česar strankarskim kandidatom ni treba, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Putin, ki je predsednik vlade ali države že od leta 2000, je dodal, da že ima volilni program. Na ugotovitev, da nima močnega tekmeca na volitvah, je odvrnil, da ni njegova naloga, da bi opoziciji gradil kandidate. Meni, da opozicija, ki sicer “povzroča veliko hrupa”, lahko le malo ponudi narodu. Dodal je, da si bo prizadeval za obstoj konkurence tako v gospodarstvi kot politiki.
Vodja opozicije Aleksej Navalni sicer ne sme kandidirati zaradi obtožb o korupciji, ki jih zavrača kot politične.
Putin je tudi znova zavrnil obtožbe o ruskem vpletanju v lanske predsedniške volitve v ZDA kot “neumnost”, ki so jo “izmislili nasprotniki predsednika ZDA Donalda Trumpa, da bi mu odvzeli legitimnost”. Srečanja ruskega veleposlanika v ZDA s člani Trumpove kampanje je označil za normalno prakso v diplomaciji.
Upa, da se bodo odnosi med Rusijo in ZDA izboljšali, a meni, da v sedanji politični klimi v ZDA to ne bo mogoče. Dosedanje delo Trumpa kot predsednika ni želel komentirati, pohvalil je le njegove gospodarske dosežke.
ZDA je še opozoril pred enostranskim umikom iz sporazuma o omejitvi strateškega jedrskega orožja Start II. Ob tem je izpostavil, da se Moskva ne bo umaknila iz nobenega strateškega mednarodnega sporazuma.
Pozdravil je nedavno izjavo državnega sekretarja ZDA Rexa Tillersona, da so se ZDA brez predpogojev pripravljene pogovarjati s Severno Korejo. “To je zelo dober znak, ki kaže, da je prišlo do napredka ameriških oblasti pri zavedanju realnosti,” je ocenil.
Po njegovi oceni morata strani prenehati s poslabševanjem razmer. “Zadošča samo ena izstrelitev rakete Severne Koreje, da bi razmere postale katastrofalne,” je poudaril po poročanju AFP. Pjongjang namreč nasproti grožnjam Washingtona ne vidi drugega načina za zaščito, kot da razvija orožje za množično uničevanje, je opozoril.
Meni tudi, da ZDA v celoti sodelujejo pri reševanju krize na vzhodu Ukrajine in ne nasprotuje temu, da bi ZDA postale del normandijske četverice, ki jo tvorijo Ukrajina, Rusija, Nemčija in Francija. Znova je zanikal, da bi bila na vzhodu Ukrajine ruska vojska. Ne nasprotuje, da bi na območju namestili modre čelade, a meni, da se morajo za to pred tem dogovoriti vlada v Kijevu in uporniške skupine na vzhodu Ukrajine.
Putinove 13. letne novinarske konference se danes udeležuje rekordnih 1640 domačih in tujih novinarjev. Lani je trajala skoraj pet ur. Predsednik tako kot običajno odgovarja na vrsto vprašanj, tudi postavljena preko televizije iz vse Rusije – od notranje do zunanje politike, gospodarstva in lokalnih vprašanj, pa tudi glede ruske dopinške afere.
Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je pred novinarsko konferenco povedal, da se je bodo lahko udeležili tudi mediji, ki so jih v skladu z novimi pravili razglasili za tuje agente. Gre za ameriška medija Voice of America in Radio Free Europe/Radio Liberty ter njune podružnice. V pogovoru za televizijo Rosija 24 je dodal, da se je za novinarsko konferenco predsednika države akreditiralo veliko ameriških novinarjev. (sta)