Pred 25 leti konstituiranje prvega državnega zbora; od izvorno pomladnih poslancev se samo Janez Janša še bori za Slovenijo, utemeljeno na vrednotah osamosvojitve!
Na današnji dan pred 25 leti se je na ustanovni seji sestal prvi državni zbor v samostojni Sloveniji. Zbralo se je 90 poslancev, izvoljenih na volitvah 6. decembra 1992, prvi predsednik je postal Herman Rigelnik. Prvi mandat, ki se je končal 28. novembra 1996, nekateri tedanji poslanci dojemajo kot formalen prehod v demokratični parlamentarizem, nekateri bolj realni pa kot nadaljevanje stare prakse z eno partijo, a z različnimi sateliti. Izjeme kot so SDSS samo potrjujejo to pravilo. Takrat je predhodnica SDS prejela 3,34% podporo. Na njeni listi je bil izvoljen tudi Janez Janša, ki je leto kasneje tudi prevzel vodenje stranke. Poleg Janše so na listi SDSS bili v DZ izvoljeni še: Jože Pučnik, Ivo Hvalica in Vitodrag Pukl. Zmagovalka volitev leta 1992 je sicer bila LDS, ki so ji volivci namenili 23,46%.
Konstitutivno sejo prvega sklica DZ je do izvolitve predsednika DZ Rigelnika vodil najstarejši poslanec France Bučar (DS). Funkcijo podpredsednika so opravljali Miroslav Mozetič (SKD), Lev Kreft (ZL) in Vladimir Topler (Zeleni).
DZ je sprejel tudi začasni poslovnik, ki je urejal pravila njegovega delovanja. Pred DZ je prisegel predsednik republike Milan Kučan, ki je Sloveniji predsedoval dva mandata. Prav v petek pa je v DZ za svoj drugi mandat zaprisegel aktualni predsednik republike Borut Pahor.
Nekateri poslanci prvega sklica DZ so v izjavah za STA pred 25. obletnico ustanovitve DZ obudili spomine in tedanji čas primerjali s sedanjim parlamentarizmom in politiko nasploh. V večini se spominjajo bolj pestrih in konstruktivnih, manj ideoloških razprav ter večje prisotnosti poslancev na sejah kot danes. Je pa prvi sklic, kot dodajajo, pomenil le formalni prehod v parlamentarno demokracijo, za kar so nastavke naredili že prej.
Volitve, na katerih so bili decembra 1992 izvoljeni poslanci prvega sklica DZ, je na podlagi 81. člena Ustave RS razpisal predsednik republike. Volilna udeležba je bila kar 85,6 %.
Novo ustavo, ki je postavila temelje parlamentarni ureditvi države z delitvijo oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast ter določila DZ kot osrednji predstavniški in zakonodajni organ, pa je 23. decembra leta 1991 sprejela Skupščina RS.
V 25 letih delovanja DZ, ki se ga voli za štiri leta, je bilo sedem mandatov, peti in šesti sta se končala predčasno. DZ je vodilo 11 predsednikov, poslansko funkcijo je opravljalo 462 različnih poslancev, od tega 105 poslank, nekateri so sodelovali v več mandatih. DZ je zasedal na skoraj 600 sejah, v 25 letih ga je obiskalo več kot 219.000 obiskovalcev. (sta/ured)
Janez Janša je bil član Državnega zbora RS prav v vseh sklicih: 1992, 1996, 2000, 2004, 2008, 2011 in 2014.
Res je to in g. Janša si zaradi tega zasluži globok priklon. Upam, da mu čez pol leta spet uspe!
Sprejmejo naj prave zakone, da polovijo vse ki kradejo v državi. Janša je prvi, ki je okradel Slovenijo (orožje). Policistom naj dvignejo plače in od njih zahtevamo, da polovijo kradlivce (župani, direktorji občinskih uprav, stranke, nadzornike ki podpisujejo izvedbo projekto – katastrofa). Zaradi slabih projektov plačuje vsako gospodinstvo 10 EUR komunali preveč.
Ja, Janša je zagotovo eden največjih Slovencev, a ima to smolo, da je Slovenija še vedno globoko de facto v komi sistemu.
Miki, a ne veš, da je bogokletno omeniti njegovo “cenjeno” ime v takem kontekstu? Čudim se, da te niso cenzurirali.
Grega, kar zravnaj se iz priklona. Janša se bori predvsem za svojo korist, za Slovenijo pa precej manj.