Na palestinskih območjih nasilje, v arabskih državah protesti zaradi Jeruzalema

O protestih, ki so jih spremljali tudi spopadi med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami, so poročali tako iz Gaze kot tudi z Zahodnega brega in iz Jeruzalema. Po navedbah palestinskega Rdečega polmeseca je bilo v njih ranjenih najmanj 760 Palestincev, večinoma z gumijastimi naboji in solzivcem, nekateri pa tudi s pravimi naboji, ki so jih izraelski vojaki uporabili ne le v Gazi, ampak tudi ponekod na Zahodnem bregu.

Po navedbah izraelske vojske so “nasilni izgredi” izbruhnili na okoli 30 lokacijah na Zahodnem bregu in območju Gaze. Na Zahodnem bregu naj bi v njih sodelovalo kakih 3000 Palestincev, na območju Gaze pa nekaj sto. Napeto je bilo tudi v Jeruzalemu, še posebej v Starem mestu, kjer je izraelska policija občutno okrepila svojo prisotnost.

Nasilje je terjalo tudi dve smrtni žrtvi, prvi v protestih, ki so se razplamteli po sredini odločitvi predsednika ZDA Donalda Trumpa, da Jeruzalem prizna kot prestolnico Izraela. Na meji z območjem Gaze so namreč izraelski vojaki ubili palestinska protestnika, ki naj bi podpihovala izgrede.

Prav tako z območja Gaze so danes proti Izraelu poletele tudi rakete in ena od njih je pozno zvečer zadela kraj Sderot na jugu Izraela. Podrobnosti še niso znane. Že pred to zadnjo raketo pa je izraelska vojska v povračilnem napadu obstreljevala Hamasovo oporišče in skladišče orožja v Gazi.

Trumpova poteza je sprožila jezo in proteste ne le med Palestinci, ampak tudi širše v arabskem oziroma muslimanskem svetu. Palestinsko gibanje Hamas, ki nadzoruje območje Gaze, je za danes, ko se muslimani zbirajo na tradicionalnih petkovih molitvah, pozvalo k “dnevu besa” in pozivu so se odzvali tisoči v arabskih državah po vsem svetu.

Na ulice Istanbula se je odpravilo več tisoč protestnikov, ki so med drugim vzklikali slogane, kot sta “Jeruzalem je naš in bo to tudi ostal” ter “Dol z Ameriko, dol z Izraelom”.

Vzkliki, da je “Jeruzalem arabski”, so odmevali tudi v Kairu, prestolnici Egipta, ki je leta 1979 postala prva arabska država, ki je podpisala mirovno pogodbo z Izraelom. Na tisoče ljudi – po nekaterih ocenah celo 20.000 – je po petkovi molitvi protestiralo v Amanu, prestolnici Jordanije, ki je poleg Egipta edina arabska država, ki je sklenila mirovno pogodbo z Izraelom.

V Tuniziji je več tisoč protestnikov vihralo s palestinskimi zastavami in med drugim vzklikalo “Jeruzalem je naše mesto”. Protesti so potekali tudi v Bagdadu in v iranskem Teheranu, kjer so protestniki zažigali ameriške zastave in slike Trumpa.

Iz Afganistana poročajo o več kot tisoč protestnikih v Kabulu. Več sto ljudi je protestiralo tudi v sosednjem Pakistanu.

V Libanonu so protesti potekali tako v prestolnici Bejrut kot v begunskih taboriščih po vsej državi. Tudi v sosednji Siriji so na območju pod nadzorom vlade potekali protesti.

V Aziji je približno 5000 ljudi protestiralo pred veleposlaništvom ZDA v Kuala Lumpurju v Maleziji in Trumpovo odločitev označevalo za “klofuto” muslimanom po vsem svetu. Protestirali so tudi v sosednji Indoneziji.

Protesti so sicer potekali tudi v nekaj evropskih mestih. Na Dunaju se je na mirnem shodu zbralo okrog 700 ljudi, pred Brandenburškimi vrati v Berlinu pa je nestrinjanje z odločitvijo ZDA glede Jeruzalema izrazilo okrog 1200 ljudi. Približno 1000 Palestincev se je zbralo v Atenah, kjer so tudi zažgali izraelsko zastavo.

Članice Varnostnega sveta ZN so se medtem sestale na izrednem zasedanju, posvečenem Trumpovi odločitvi, ki so ga sklicale večinoma evropske države (Francija, Velika Britanija, Italija, Švedska, Urugvaj, Bolivija in Senegal).

VS ZN sicer pričakovano ni sprejel nobene formalne odločitve, so pa veleposlaniki petih evropskih držav – Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in Švedske – po zasedanju izdali skupno izjavo, v kateri so zapisali, da Trumpovo dejanje “ni v skladu” z resolucijami ZN in “ni koristno” z vidika doseganja miru v regiji.

Veleposlanica ZDA Nikki Haley je medtem ostale odločno prepričevala, da ZDA ostajajo zavezane mirovnemu procesu in rešitvi dveh držav, če se bosta o tem strinjali obe strani. Mednarodno skupnost je podučila, da so spremembe težke, a zagotovila, da je Trumpova odločitev v korist miru.

Navajala je zgodovinske zasluge ZDA za vse, kar je bilo doslej doseženega na področju miru med Izraelom in Arabci, ter ponavljala Trumpove utemeljitve, da je priznanje Jeruzalema kot izraelske prestolnice le priznanje dejstva, ki ne vpliva na bodoče meje niti na razmejitev Jeruzalema, ki si ga oboji želijo za svoje glavno mesto. (sta)