Mag. Šircelj: Ugodna gospodarska rast, s katero se hvali Miro Cerar, se v žepih državljanov ne pozna

Kaj imamo Slovenci od 4,3 odstotne gospodarske rasti, s katero se tako rad pohvali predsednik vlade Miro Cerar, je bilo osrednje vprašanje tokratne oddaje Sreda v sredo, v kateri je novinar Boris Cipot gostil predsednika Odbora za finance pri Strokovnem svetu SDS, predsednika Komisije za nadzor javnih financ in poslanca SDS v Državnem zboru RS mag. Andreja Širclja.

»Trenutno nič. Vsi državljani imamo ugodne statistične podatke, vendar se ta ugodna rast v žepih ljudi ne pozna. Tukaj so tako pokojnine kot plače na isti ravni, kot so bile pred leti. Pokojnine se višajo za en ali dva evra, nič drugega,« je uvodoma odgovoril mag. Šircelj.

Bilanca državnega proračuna ta trenutek razkriva, da bodo prihodki v državno blagajno v letu 2017 za skoraj milijardo evrov višji kot v letu 2016. Za kaj bo torej še ta denar, če ne v žepe državljanov? »Ta denar gre v projekte, za katere ne vemo, kako se bodo zaključili, denimo, zelo drag projekt drugega tira, ta denar gre za javno upravo, v kateri se je v zadnjem obdobju zaposlilo več kot 8000 ljudi, ta denar gre za višje plače v javni upravi,« je našteval poslanec SDS.

Ob tem pa je mag. Šircelj opozoril, da trenutna gospodarska rast ne temelji na zdravih osnovah, ki bodo zdržale tudi takrat, ko se bo ekonomski cikel prevesil v slabe čase. »Strukturni primanjkljaj, ki pomeni pripravljenost države na slabe čase, raste in je še vedno visok,« je opozoril. Po njegovem mnenju bi morala vlada Mira Cerarja narediti reforme, ki se jih navadno izvede v času, ko ima država ugodne ekonomske kazalce: »Pri nas bi tako morali izvesti zdravstveno reformo, tudi v pokojninskem sistemu so zaradi demografske slike potrebne spremembe.«

Mag. Šircelj se je v pogovoru dotaknil tudi lokalne samouprave in prenizkih »glavarin«, na katere občine opozarjajo že več let. »Vlada ne upošteva tega, kar bi občine morale dobiti po osnovnem zakonu. S tem se znižuje ali ne povečuje standard ljudi in njihova kakovost življenja. Vsi vemo, da uresničujemo svoje primarne interese v občinah, tam, kjer stanujemo. Za ljudi je pomembno, da so komunalne storitve boljše, da so internetne povezave hitrejše, da imajo starejši zagotovljen prevoz do trgovin in zdravstvenih storitev,« je opozoril.

Ne le, da državljani v svojih žepih ne čutimo gospodarske rasti, še bolj nerazumljivo je, da je vlada v vsem času svojega mandata davke še poviševala. »Zacementirala je davek na dodano vrednost, kar je bil pred njenim mandatom začasen ukrep, povišala je stopnjo davka od odhodkov pravnih oseb, povišala je davek na finančne storitve, …« je našteval poslanec SDS. Na drugi strani pa se t. i. ZUJF, ki je bil sprejet v času najhujše krize, še vedno uporablja.

Mag. Šircelj je komentiral tudi pogosto nespoštovanje sodb Ustavnega sodišča s strani vlade Mira Cerarja. »Ne samo, da sodb ne spoštujejo, tukaj gredo celo spreminjati ustavo, kar je presedan, to je katastrofa za pravni red,« je menil.

Sogovornika sta se med drugim dotaknila tudi delovanja Komisije za nadzor javnih financ državnega zbora, ki ji mag. Šircelj predseduje. V zadnjem času so na sejah komisije razpravljali o problematiki podizvajalcev na objektih Celovški dvori in Nokturno in prodaji največje državne banke NLB, ki jo vlada Mira Cerarja vse bolj odmika. »Davkoplačevalci smo za NLB v desetih letih dali 2.358.000.000 evrov, od banke pa smo dobili 107 milijonov. Vsako podjetje, ki bi na leto dobilo finančno injekcijo v višini 235 milijonov evrov, posluje brez kakršnih koli težav,« je opozoril poslanec SDS, vodilni v NLB pa tega več kot očitno ne zmorejo.

Ob koncu pogovora je mag. Šircelj predstavil tudi program Strokovnega sveta SDS za področje financ. »V programu se osredotočamo na glavni problem, ki ga ima danes Slovenija, to je demografska slika oziroma prenizka rodnost. Zato smo pripravili finančne ukrepe. Najpomembnejšo spremembo bomo uvedli na področju dohodnine, kjer predlagamo družinsko dohodnino, s katero bo imela družina eno davčno napoved oziroma informativni izračun, čemur bo sledilo manj administracije, manj pritožb,« je izpostavil.