Mag. Marko Pogačnik: Zaradi gospodarskih razmer bi morali stopnji DDV znižati na 20 % in 8,5 % ter na 5%

0

V SDS predlagajo, da se DDV vrne na predkrizno raven, s čimer bi razbremenili državljane, predvsem tiste z najnižjimi dohodki, in spodbudili potrošnjo, kar bi ugodno vplivalo na gospodarsko rast in konkurenčnost države.

Poslanci in poslanke danes obravnavajo tudi predlog zakona o davku na dodano vrednost, s katerim v poslanski skupini SDS predlagamo znižanje stopnje DDV in na predkrizno raven in uvedba znižanje stopnje DDV v višini 5 %. Predlog je predstavil poslanec mag. Marko Pogačnik.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. MARKO POGAČNIK: Spoštovani predsedujoči, spoštovani državni sekretar, kolegice, kolegi. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo se odločili v zakonodajni proces državnega zbora uvrstiti predlog spremembe zakona o dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost. Razlogov, zakaj smo se odločili za ta korak, je več. In prepričani smo, da bi se davek na dodano vrednost moral vrniti na predkrizno raven. Drugi ključni predlog tega zakona je uvedba tudi druge nižje stopnje davka na dodano vrednost, in sicer v višini 5 %.

Cilj predlaganega zakona je torej znižanje stopenj davka na dodano vrednost na prekrizno raven, s čimer bi razbremenili državljane, predvsem tiste, ki imajo najnižje prihodke, hkrati pa bi s tem spodbudili tudi potrošnjo, kar bi ugodno vplivalo na gospodarsko rast ter konkurenčnost in s tem v končni fazi tudi na prihodke v državni proračun.

V Slovenski demokratski stranki s predlagano spremembo zakona o davku na dodano vrednost prav tako predlagamo, da tudi v Sloveniji, tako kot v številnih državah Evropske unije, uvedemo oziroma uporabljamo 2 znižani stopnji davka na dodano vrednost. Prvo nižjo stopnjo davka na dodano vrednost predlagamo v višini 8,5 %, drugo nižjo stopnjo pa v višini 5 %, kolikor je najnižja stopnja, ki je v direktivi Evropske unije še dopuščena.

V zakonu je predlagana nova razrešitev dobav blaga in opravljanja storitev, za katere se lahko uporabi nižje stopnje, in sicer v kategorije, za katero bi se uporabilo 8,5 % davek na dodano vrednost, in kategorije, za katera bi se uporabljala 5 % davek na dodano vrednost.

Zdaj v nadaljevanju bi predstavil seznam dobav in blaga storitev, za katero bi se predlagala druga nižja stopnja davka na dodano vrednost, torej 5 odstotnih točk: kruh, moka, sir, jajca, sadje, zelenjava, dobava vode, zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini, medicinska oprema, pripomočki in druga sredstva, ki so namenjeni za lajšanje in zdravljenje okvare, dobava, vključno z knjižnično izposojo knjig na vseh fizičnih nosilcih, stanovanje, stanovanjski in drugi objekti, namenjeni za trajno bivanje, obnova in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki so bistveni del vrednosti dobave, storitve javne higiene, storitve domačega varstva, živali za pitanje, semena, sadike, gnojila, storitve pokopa in upepelitve, skupaj s prometom blaga, ki je neposredno povezan s pokopom ali upepelitvijo, dobava električne energije, zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja. In v Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi ta sprememba koristila tako gospodarstvu kot državljankam in državljanom Republike Slovenije.

Prepričani smo, da je potrebno trajni ukrep, ki ga je uvedla vlada Mira Cerarja in  koalicija Stranke modernega centra, Socialnih demokratov in DeSUS, ki so trajno povečali davek na dodano vrednost, odpraviti. Prepričani smo, da bi se stopnja davka na dodano vrednost morala vrniti na pred krizno raven, s to spremembo pa uvajamo še dodatno znižano stopnjo 5 %, kot jo imajo po vzoru nekatere države Evropske unije. Tukaj gre pa predvsem za tiste nujne življenjske potrebščine.

Prepričani smo, da so prihodki v proračun dovolj visoki, da ta sprememba zakona na dodano vrednost oziroma znižanje ne bi smela zamajati javnih financ. Še več, prepričani smo, da bi takšen ukrep dodatno spodbudil potrošnjo in s tem tudi povečanje prihodkov v proračun in v javno blagajno. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi se gospodarska rast morala poznati tudi v žepih državljank in državljanov Republike Slovenije.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen