Kako jih ni sram ali kako so na Cerarjevi vladi spolitizirali smrt Jerneja Šugmana

Piše: mag. Aleš Ernecl, urednik

Umrl je Jernej Šugman. Slovenska vlada se je odločila, da ga pokoplje z vojaškimi častmi (beri tudi https://www.politikis.si/?p=198868). Pravila službe v slovenski vojski dovoljujejo, da vlada lahko določi izvedbo pogreba z vojaškimi častmi za osebe po svoji presoji. OK, vse je po »IUS – u«, pravilo je dovolj ohlapno in subjektivistično, da lahko vlada za kaj takega izbere kogarkoli s kateregakoli področja družbenega življenja in ga predstavi kot nekoga, ki je družbi izjemno koristil.

Pred leti je desna vlada za kaj takega izbrala dr. Bajuka in takrat smo slišali polemične tone z levice. Resda se zdi intuitivno bolj smiselno, bolj konvencionalno, po mojem mnenju, da z vojaškimi častmi, poleg nekoga, ki je dejansko opravljal vojaško službo, pokopljejo politika, kot dramskega in filmskega igralca (predstavljajmo si npr., da bi z vojaškimi častmi v ZDA pokopali Brada Pitta), a priznam, da gre le za intuicijo.

Kakorkoli, glavna poanta te kolumne ni, da bi razpravljal o tem, ali bodo Jerneja Šugmana upravičeno pokopali z vojaškimi častmi, niti ni to, da bi razpravljal, kako velik igralec je bil, ker tega ne vem. Priznam, ne vem, kako velik igralec je bil. Premalo spremljam dramsko umetnost. Morda je le utemeljitev vlade sporna, ko navaja njegove dramske vloge kot tisto, zaradi česar mu bodo izkazali državniške časti – večina ljudi v družbi ga, to po moje ni preveč smela hipoteza, pozna predvsem in samo po vlogi Vesa v Naši mali kliniki. In obstaja resen razkol med tem, zaradi česar je »ljudstvo« na družbenih omrežjih pisalo užaloščene epitafe omenjenemu pokojnemu – in zaradi česar mu vlada prisoja velik pomen za slovensko družbo.

Glavna poanta kolumne je sledeča in seveda to v neki meri velja tudi za zgoraj omenjeno potezo takratne desne vlade v primeru Bajuka: gre za politizacijo nekogaršnje smrti. Moja smela hipoteza je, da je vlada prav z odločitvijo, da Šugmana pokoplje z vojaškimi častmi, pokazala, da ji je zanj prav malo mar. Njegovo smrt je izkoristila za pridobivanje poceni političnih točk – kot, s svojim likom in delom je naredil veliko za slovenski narod, ob čemer je Šugman »ljudstvu« relativno veliko pomenil le kot Veso, ne kot domnevno veliki dramski igralec, ker »ljudstvo« večine njegovih predstav ni nikoli videlo. V bran takratni desni vladi v primeru Bajuka (tega, da desničarski kolumnist na desničarskem portalu skuša podati argument v bran desni vladi, pa ne gre polemizirati onkraj vsebine njegovega argumenta, če dovolite) gre reči tole: z relativno veliko gotovostjo lahko trdimo, da Bajuk ni bil popularen med »ljudstvom«, da bi se dalo njegovo smrt izkoristiti za pridobivanje poceni političnih točk – kot je s Šugmanom storila sedanja vlada.

Lepo vas prosim: 1. Vprašanje, koliko članov vlade ga pozna kot igralca, 2. Vprašanje, koliko članov vlade je z njim prijateljevalo, 3. Vprašanje, koliko članov vlade je bilo z njim v rodu. Ve pa se: vsi člani vlade so vedeli, da ga »vsi« poznajo kot »Vesa« in da je to eden načinov, da se vlada na krilih izkazanega spoštovanja in žalovanja za pokojnim lahko izkaže za plemenito in se tako prikupi mnogim. Tukaj gre iskati glavno spodbudo za odločitev vlade. In tukaj je, če je ta spodbuda resnična, potrebno reči jasno in glasno: izkoristiti smrt slavne osebe za nabiranje poceni političnih točk je iz vidika spoštovanja dostojanstva te osebe in iz vidika domnevne žalosti zaradi njegove smrti eno podlejših, eno bolj ogabnih, nagnusnih dejanj. Bedno, vlada, res.