Slovenski zdravstveni sistem po oceni Evropske komisije sorazmerno učinkovit

0

Evropska komisija je danes objavila zdravstvene profile 28 držav članic in spremljevalno poročilo, v katerem izpostavlja pomembnost celostne oskrbe in trdnega sistem primarnega zdravstvenega varstva. Slovenski zdravstveni sistem je ocenila kot sorazmerno učinkovit, čeprav ima nekaj pomislekov glede njegove finančne vzdržnosti.

Evropska komisija v poročilu poudarila, da bi lahko Slovenija učinkovitost zdravstvenega sistema izboljšala s povečanjem uporabe dnevne obravnave, nadaljnjo racionalizacijo sektorja bolnišnic ter izboljšanjem sistemov plačil in javnih naročil. Opozorila je, da je v državi že dolgo prisotna potreba po preoblikovanju strukture financiranja zdravstva, ki bi zagotovila finančno vzdržnost.

Po letih zamud in opuščenih prizadevanj za reforme je slovenska vlada po mnenju komisije dosegla precejšen napredek z novim nacionalnim akcijskim načrtom, ki določa prihodnjo usmeritev. Izpostavila je, da si vlada pri pripravi nove zakonodaje prizadeva za razširitev osnove prihodkov zdravstvene blagajne, ni pa jasno, ali bo politika podprla predlog o dolgotrajni oskrbi.

Kakovost slovenskega zdravstvenega sistema se je močno izboljšala, kar je razvidno iz nizkih stopenj preprečljive umrljivosti, je v poročilu zapisala komisija. Vendar je kljub trdnemu sistemu osnovnega zdravstvenega varstva po njeni presoji opazno pomanjkanje usklajevanja in vključevanja med ravnmi in sektorji, kar povzroča diskontinuiteto zdravstvenega varstva.

“Slovenija je dosegla velik napredek pri odpravljanju razlik z EU v zvezi z zdravstvenim stanjem. Podaljšanje pričakovane življenjske dobe (za skoraj pet let med letoma 2000 in 2015) je tretje največje v EU, samoporočanje o ravni zdravja pa je zdaj blizu povprečja v EU,” je med ključnimi ugotovitvami navedla komisija.

Čeprav slovenske bolnišnice po mnenju komisije na splošno dobro opravljajo delo, pa visoka stopnja 30-dnevne umrljivosti zaradi možganske kapi vzbuja skrb, tako kot tudi rahlo zmanjšanje petletnega preživetja žensk z rakom materničnega vratu. Stopnje kajenja so se znižale, vendar je stopnja uživanja alkohola pri Slovencih visoka, zlasti med moškimi in mladimi odraslimi.

Iz zdravstvenega profila Slovenije je tudi razvidno, da stopnje debelosti pri odraslih in 15-letnikih presegajo povprečje EU in so se zvišale. Poleg tega veliko vedenjskih dejavnikov tveganja močno prevladuje v skupinah prebivalstva z nižjimi prihodki in nižjo izobrazbo. Tudi stopnje samomorov so sorazmerno višje od povprečja, zlasti pri moških.

V predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji so tudi pojasnili, da danes objavljeni profili in spremljevalno poročilo obravnavajo zdravje prebivalstva in pomembne dejavnike tveganja ter uspešnost, dostopnost in vzdržljivost zdravstvenih sistemov v vsaki državi članici. Ob tem razkrivajo področja, na katerih lahko komisija spodbuja izmenjavo dobrih praks.

Komisija je opozorila, da je v EU poleg neuravnoteženih naložb v preventivo treba obravnavati tudi socialne razlike, saj primerjava presejalnih testov ali telesne dejavnosti kaže na razlike med ljudmi z večjimi in manjšimi dohodki ter višjo in nižjo izobrazbo. Po njenem mnenju bodo zdravstveni sistemi s proaktivnim načrtovanjem in napovedovanjem delovne sile lahko zdržali prihodnje spremembe.

Poleg tega je komisija poudarila tudi pomembnost digitalne preobrazbe zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe, ki ima velik potencial za doseganje boljših rezultatov zdravljenja in učinkovitosti zdravstvenih sistemov. V EU je sicer 18 milijonov zdravstvenih delavcev, do leta 2025 pa se bo po napovedih ustvarilo še 1,8 milijona novih delovnih mest. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen