Parkeljni treh dežel bodo drevi v Podkorenu znova ustvarili ognjeni spektakel, ki ga vsako leto organizira Turizem Kranjska Gora. Letos so po številu sodelujočih prišli do novega mejnika, saj se bo predstavilo več kot 450 parkeljnov iz 25 skupin. Tako je prireditev, ki je posvečena ohranjanju dediščine, že na tem, da preraste v pravi festival.
Parkeljni so strahotni črni možje, ki hodijo od hiše do hiše in strašijo otroke. Izvirajo iz predkrščanskih časov, ko so ljudje verjeli, da se pozimi na ta svet vračajo umrle duše. Parkeljni so spremljevalci in pomočniki Sv. Miklavža, ki je v skladu s krščanskimi vrednotami obdaroval pridne otroke, parkeljni pa so strašili poredne.
Bogato in zanimivo tradicijo so organizatorji nadgradili v dogodek, ki privablja vse več sodelujočih in obiskovalcev ter počasi prerašča v pravi mednarodni festival parkeljnov. “Tradicijo, ki jo v kraju gojimo že nekaj let, lepo nadgrajujemo in razvijamo, tako, da je letos prišla do novega mejnika,” je za STA povedal direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber in pojasnil, da v Podkoren drevi ob 18. uri prihaja več kot 450 parkeljnov iz 25 skupin.
Parkeljni v svojih strašljivih opravah divjajo po vasi, tulijo in rožljajo z verigami. S svojim rogoviljenjem iz mladih in tudi malo manj mladih gledalcev izvabijo marsikateri krik. Za varnost pa je poskrbljeno, saj organizatorji z ograjami zagotovijo, da se parkeljni ne mešajo med obiskovalce, da ne bi zaradi rogov, ki jih nosijo, prišlo do kakšne nesreče.
Dogodek ni le zanimiv za obiskovalce, temveč je posvečen tudi ohranjanju dediščine in tradicije izdelave mask. Kot je poudaril Veber, želijo pokazati obiskovalcem, ki navad teh krajev ne poznajo, kako je mogoče tradicijo, ki po večini vasi izgublja na pomenu, ohranjati na tak drugačen, svojevrsten način.
Tradicijo prakeljnov na območju tromeje zgornje Gorenjske, Furlanije in avstrijske Koroške ohranjajo različna kulturna društva, ki se preko celotnega leta pripravljajo na srečanje ob začetku zime, saj je izdelava mask zelo zahtevna. Letos so k sodelovanju povabili tudi prijatelje iz Bovca, kjer so se izdelovanja mask lotili na nekoliko drugačen način, ne iz kož temveč iz bakra.
Že po opravi je sicer mogoče razločiti, od kod prihajajo posamezni parkeljni. Za parkeljne v Zgornjesavski dolini so tako na primer značilni kožuh in navadni rogovi, imajo pa tudi poseben lik Trentarja. Za parkeljne iz zamejskih krajev pa so značilne izrezljane maske iz lipovega lesa. (sta)