Kdo je spet mastno pokasiral? Pridobljeni dokazi PK jasno kažejo, da so bile žilne opornice v slovenskih bolnišnicah preplačane!

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

Poslanke in poslanci danes obravnavajo vmesno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Najpomembnejše ugotovitve preiskovalne komisije je predstavila predsednica Jelka Godec.

JELKA GODEC: Najlepša hvala za besedo. Pred nami je torej prvo vmesno poročilo o dosedanjem poteku parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje nakupa žilnih opornic. Zdaj, sama preiskovalna komisija je bila na pobudo Slovenske demokratske stranke odrejena v mesecu marcu 2016 z aktom o odreditvi parlamentarne preiskave in s tem ji je Državni zbor RS določil tudi namen in obseg preiskave, in sicer ugotoviti morebitno odgovornost nosilce javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi postopka javnega naročanja na področju nabave žilnih opornic zaradi suma prisotnosti korupcije, zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja iskanja odgovornosti vodstvenega kadra za upravljavske odločitve, ki naj bi bili vpleteni v nabavo žilnih opornic v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v Republiki Sloveniji. Pod drugo točko, da ugotovi, kakšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji, seveda v povezavi s prodajo nabavo žilnih opornic. K tretji točki, da ugotovi, kako naj bi preko dobavitelja medicinske opreme davkoplačevalski denar odtekal za namene financiranja povsem drugih področij, in sicer medijev, ter da ugotovi, kakšne naj bi bile posledice sodelovanja ustanov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Republiki Sloveniji s podjetjem Mark Medical, d. o. o., in z njim povezani tudi finančno delniško družbo KB 1909 iz Italije in časnika Mladina ter Vega financ iz Luksemburga, ki sta bila lastnika dobavitelja Vega financ.

Preiskava je zajela časovno obdobje od 1. 1. 2013 do začetka odreditve parlamentarne preiskovalne komisije, to je do marca 2016. V sami preiskovalni komisiji so zastopane vse parlamentarne stranke, tako da ima sedem članov. Vmesno poročilo je preiskovalna komisija sprejela na 27. seji 10. 10. 2017, in sicer soglasno z vsemi glasovi prisotnih, torej s šestimi glasovi. V času, ko je preiskovalna komisija opravljala svoje delo, torej do vmesnega poročila, je bilo 25 rednih in 14 nujnih sej, pri tem pa je opravila 35 zaslišanj in 2 soočenji prič. Določene priče so bile zaslišane tudi brez navzočnosti javnosti in zaradi tajnih podatkov bosta dodatni vmesni poročili obravnavani v zaprtem delu. Sama komisija se pri svojem delu predvsem, bom rekla, imela določene probleme s sklepčnostjo. Namreč, nekateri poslanci določene poslanske skupine niso sodelovali pri samem delu, tako da je bilo dostikrat torej tudi problematika sklepčnosti. Vendar pa moram reči, da bi se na tem mestu zahvalila vsem članom, ki so pripomogli k temu, da je parlamentarna preiskovalna komisija v mesecu oktobru začetek torej 10. 10. 2017 sprejela splošne ugotovitve in sklepe, ki jih predlaga tudi Državnemu zboru RS v potrditev.

Torej skupne vmesne ugotovitve preiskovalne komisije, ki so bili sprejeti na podlagi predlaganih gradiv, izvedenih dokazov, zaslišanih prič so sledeči oziroma sledijo takole:

• Da obstaja sum, da naj bi odgovorni UKC Ljubljana in UKC Maribor v letih od 2017 do 2016 oškodovali javna sredstva in delovali negospodarno ter nezakonito;
• da obstaja sum, da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor za izvedbo javnih naročil v letih 2017 in 2013 pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja ter sodelovali nezakonito in večkrat kršili Zakon o javnem naročanju;
• da obstaja sum, da naj bi prihajalo med dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji do kartelnih dogovarjanj;
• da obstaja sum, da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor v letih med 2007 in 2016 s svojimi dejanji, ki nakazujejo tudi na koruptivna dejanja omogočili določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic;
• da obstaja sum, da naj bi določene osebe v slovenskih bolnišnicah od dobaviteljev zahtevale plačilo v zameno za nabavo določenih žilnih opornic ter s tem ravnale nezakonito.

Preiskovalna komisija glede na pregledano gradivo in na zaslišanje prič predlaga:

• Da pristojni organi v Republiki Sloveniji raziščejo morebitne sume, kršitve evropske pogodbe v delu pravila konkurence, in sicer z omejevanjem konkurence na slovenskem tržišču s strani multinacionalke Abbott v letu 2013, kaznivega dejanja pranja denarja preko nabave in prodaje lastniških deležev v Mark Medical, d. o. o., s strani KB 1909 v letih 2006 do 2015, davčne utaje zaradi transfernih centrov, verigi dobaviteljev Mark Medical, d. o. o., in Emporium Medical, d. o. o., v letih 2003 do 2016:
• da naj preiščejo morebitne sume, da naj bi se denar, pridobljen iz prodaje žilnih opornic, uporabil za nakup lastniških deležev KB 1909 v podjetju Distriest, d. o. o., ki je lastnik Mladine, d. d., in za njegovo dokapitalizacijo v letih 2017 do 2015;
• da naj bi se denar, pridobljen iz prodaje žilnih opornic, uporabil za nakup lastniških deležev KB 1909 v Mladini, d. d., in za njeno dokapitalizacijo v letu 2007;
• da naj raziščejo morebitne sume, da naj bi se denar, pridobljen iz prodaje žilnih opornic, uporabil za nakup lastniških deležev KB 1909 v podjetju Distirest, d. o. o., in Mark Medical, d. o. o., od družbe Vega Finanz, S. A., v letih 2007 do 2015 in za dokapitalizacijo podjetij v Italiji in Sloveniji.

Celotne splošne ugotovitve temeljijo na zaslišanju prič, na pregledu kar ogromnega gradiva, tudi, sama pričanja so pripeljala do tega, da so te splošne ugotovitve bile zapisane in sprejete.

Na kratko bi osvetlila določene zadeve iz poročila, namreč poročilo je zelo obsežno in je težko vsako zadevo posebej razlagati, mogoče več kasneje v sami razpravi.

Pri svojem delu je komisija, ne glede na, ne samo, da je pregledovala gradivo in zaslišala priče, seveda se je pregledala tudi določene zakone, ki na tem področju veljajo, to je Zakon o javnem naročanju, Kazenski zakonik, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in tako naprej.

V svojem poročilu je komisija podala bistvene točke, in sicer, je poročilo razdeljeno najprej na izvajanje javnih naročil za nabavo žilnih opornic v UKC Ljubljana in Maribor, potem problematiko visokih cen žilnih opornic v Sloveniji, vplivanje multinacionalk na slovenski trg, nasprotje interesov in korupcijska tveganja pri zaposlenih v bolnišnicah, sodelovanje bolnišnic z dobavitelji, poslovna sodelovanja Mark Medical in KB 1909 in povezave KB 1909, kot lastnika Mladine, d. d., in Mark Medicala, d. o. o.

KRŠITVE ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU

Če začnem pri izvajanju javnih naročil za nabavo žilnih opornic v UKC Ljubljana in UKC Maribor sem že prej povedala, da preiskovalna komisija ugotavlja sume, da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in Maribor pripravili javne razpise oziroma javna naročila tako, da niso sledili temeljnim načelom javnega naročanja in na javnih naročilih delovali nezakonito in večkrat kršili tudi zakon o javnem naročanju.Posamezne odgovorne osebe naj bi kršile temeljna načela Zakona o javnem naročanju, in sicer načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, načelo transparentnosti in načelo enakosti ponudnikov.

Pregledana je bila dokumentacija od leta 2003 dalje, s tem da je treba povedati, da je Zakon o javnem naročanju začel veljati leta 2006 in od takrat naprej v bistvu smo bolj podrobno tudi pogledali vsa javna naročila. Iz skupnega pregleda in zaslišanja prič lahko za UKC Ljubljana in Maribor povemo, da so se začela oblikovati javna naročila s strokovno komisijo, in med samim pričanjem in pregledom dokumentacije naj bi torej izhajalo, da naj bi tisti, ki so pripravljali strokovne kriterije, to so bili vodje katetrskih laboratorijev v Ljubljani Darko Zorman in kasneje dr. Matjaž Bunc in v Mariboru dr. Kanič, pripomogli k temu, da so bila javna naročila napisana tako, da so se javna naročila drobila.

Poenostavljeno povedano je tako. Žilno opornico opredeljujejo posamezne karakteristike, recimo vrsta zdravila, količina zdravila, zgradba same žilne opornice, debelina, dolžina. Sklopi so bili napisani tako, da se je v določenem sklopu s točno specifikacijo dolžine, recimo žilne opornice ali pa točno določenega zdravila, omejilo na samo enega, torej da se je lahko na tistem sklopu prijavil samo en dobavitelj s točno določeno žilno opornico. To so potrdili posredno, seveda, ali pa tudi direktno na samem pričanju, vodja nabave UKC Ljubljana gospod Uran in zdravnika dr. Noč in dr. Mravlje. Zdaj, zadeva se je končala leta 2013, skupaj je bilo javno naročilo v UKC Ljubljana napisano tako, da so se lahko v enem, da se je res lahko v enem sklopu prijavilo več dobavitelje z več različnimi žilnimi opornicami in takrat je v bistvu prvič, da je bilo javno naročilo v UKC Ljubljana izvedeno res v tem delu transparentno. Medtem ko se se v Mariboru zadeve nadaljevale še naprej.

Torej, netransparentno drobljenje javnih naročil. Tukaj seveda obstaja sum, da so k temu pripomogli, še enkrat, torej vodje katetrskih laboratorijev in tisti zdravniki, ki so sodelovali pri pripravi strokovnih kriterijev. Kasneje se je tudi na podlagi dokumentacije ugotavljalo, da so se na določenih javnih razpisih že vnaprej pojavljale zapisane želje zdravnikov, katera žilna opornica se naj v določenem sklopu nabavi pa tudi, da je v enem razpisu leta 2012 bilo ob sklopu, katera žilna opornica se naj bi nabavila, zapisana tudi cena. Tu smo ugotavljali torej, da obstaja sum, da so se vodje nabavne službe pa mogoče tudi zdravniki dogovorili že vnaprej z dobaviteljem, za kakšno ceno bi se naj ta žilna opornica uporabila. Prihaja tudi do drugih stvari, ki jih bom kasneje v razpravi povedala.

Po objavi razpisa pa se pojavijo naslednje anomalije. Namreč, v javnem naročilu so bile sklenjene enoletne pogodbe in aneksi in zanimivo je, da pri določenih žilnih opornicah nenehno prihajalo do prekoračitve nabave. Za Mark Medical je bilo, recimo, od leta 2010 do 2014 dogovorjeno, da se bo nabavilo 2.000 komadov določene žilne opornice, nabavili so jih 2,2-krat več in prekoračili aneks oziroma vse pogodbe za več kot 2.700.000. To pomeni, da so v tem delu prekoračili nabavo. To se je pojavilo pa tudi že prej, v letu od 2007 do 2008, ko je bilo navedeno, da se bo nabavilo 450 komadov oziroma 1.500 drugih, v bistvu pa so nabavili veliko več in prekoračili celotno javno naročilo v letih od 2008 do 2010 za 2.900.000, torej malo manj kot 3 milijone. Ugotovljeno je bilo, da je v UKC Ljubljana prišlo pri javnih naročilih do prekoračitve pogodbenih vrednosti za več kot 6 milijonov. Enako se je dogajalo tudi v UKC Maribor, kjer so bile sicer manjše prekoračitve pogodbenih vrednosti. Največja prekoračitev se je zgodila v primeru nabave žilnih opornic Titan, kjer je bila realizacija 1.002 % v letu 2014. Toliko glede pregleda javnih naročil.

Druga zadeva, ki je bila pregledana, je bilo tudi to, da so v bolnišnicah nabavljali žilne opornice preko naročilnic, torej brez kakršnekoli pogodbe. Tu pa je zadeva takšna, da so se nabavljale žilne opornice, ki niso imele podlage v pogodbi. To se je dogajalo tudi od leta 2007 naprej, bom pokazala samo za leti 2012 in 2013. Vemo, da morajo biti javna naročila objavljena na evropskem portalu, kadar je naročilo letne vrednosti več kot 125.000 oziroma 130.000. Tu je primer, da je Bormia prodala UKC Ljubljana v letu 2012 za 164.000 evrov oziroma več, da naj bi UKC Ljubljana v letu 2013 od Bormie nabavil žilne opornice v vrednosti več kot 154.000 evrov, enako je za Mark Medical, kjer je pa bila vrednost v letu 2013 nabavljenih žilnih opornic malo manj kot 400.000 evrov, torej brez objave javnega naročila. To se ugotavlja iz dokumentacije in torej obstajajo sumi, da je prihajalo tudi do kršitve Zakona o javnem naročanju.

Naslednja zadeva. Tudi v letu 2014, kljub temu, da so že v letu 2013 prekoračili nabavo in niso objavljali javnih naročil, se enako pojavi pri podjetjih Bormia, Mark Medical in Pro-Gem. Torej, ti zneski so veliko prekoračeni. Zakaj je do tega prihajalo, smo pregledali več zadev. Ena je tudi to, da naj bi obstajal sum, da so zdravniki za pospešeno nabavo žilnih opornic od dobaviteljev Mark Medical, Bormia, Vasc-Med in Animus pridobili tudi različne materialne koristi, plačila različnih kongresov, ne le za sebe, torej za izobraževanje, temveč tudi za družinske člane.

PREPLAČANE ŽILNE OPORNICE

Preiskovalna komisija je delala tudi na tem, da je pregledala problematiko visokih cen žilnih opornic. Zdaj, dokazov, da so imele žilne opornice v Sloveniji višjo ceno kot v tujini, so to povedali tudi dr. Fras iz UKC Ljubljana, gospod Lazarevič in gospod Uran iz UKC Ljubljana in priznavali, da so želeli znižati cene. Torej, s tem priznavali tudi, da so bile v Sloveniji veliko višje cene kot v tujini. Kot primer navajam samo februar 2013 do september 2013, primerjava cen žilnih opornic.

Te, ki so z modro, so primerljive žilne opornice in imate zapisano – cena poljskega dobavitelja, to je zadnji modri stolpec, je bila za eno žilno opornico 400 evrov, medtem ko so bile v Sloveniji cene tudi 976 evrov. Zeleni dve sta primerljivi, in sicer prva je ponudba poljskega dobavitelja za 433 evrov v februarju 2013 in cena slovenskega dobavitelja Mark Medical v septembru 2013, ko je bila cena 516 evrov.

Naslednji primer, ki pa kaže tudi na to, da so bile žilne opornice v Sloveniji preplačane, je pa primer, ko je bila žilna opornica Orsiro v Ljubljani v aprilu 2014 ali pa novembru 2013 cena več kot 600 evrov, medtem pa aprila 2014 400 evrov in potem takoj naslednji mesec 236 evrov. Torej, nekako kaže na to, da so bile cene žilnih opornic v Sloveniji visoke.

Zakaj je prihajalo do visokih cen? Seveda je več razlogov. Med drugim smo ugotavljali tudi, da naj bi prihajalo do visokih marž samih dobaviteljev, da naj bi tudi nekatere multinacionalke postavljale višje cene za Slovenijo kot za druge države, no, in tretja zadeva, ki je, je veriženje dobaviteljev, ki ga je ugotavljala tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Mislim, da že to dobro poznate. Multinacionalka je prodala žilno opornico recimo Mark Medicalu, S. P. A., v Italiji, ta ima hčerinsko podjetje v Sloveniji, ki se imenuje Mark Medical in šele ta potem proda bolnišnici. Podoben primer je, ko imamo podjetje Emporio Medical, ki ima prav tako en vmesni člen. Torej, multinacionalka proda podjetju v Avstriji in ta potem podjetju v Sloveniji in šele ta na koncu potem bolnišnici. S tem, da je potrebno vedeti, da je Mark Medical, S. P. A., matična družba Mark Medicala iz Slovenije in Newport Medical Handels iz Avstrije je tudi povezano podjetje z Emporio Medical, tako ali drugače tudi družinsko.

Pa poznamo Emporio Medical verjetno iz ene druge zadeve, tudi prijave v letu 2013 direktorice gospe Jurkovič, ki enostavno ni več prenesla pritiska tudi zdravnikov, zahteve, bom rekla, po plačilih za pospeševanje njene prodaje …

To je zdaj ta del, kjer smo torej ugotavljali, da naj bi zaradi pospeševanja prodaje in zaradi vseh teh anomalij, do katerih je prihajalo v samem naročanju, torej, še enkrat, prihajalo tudi do podkupovanj zdravnikov. Da je prihajalo ne samo, kot sem dejala, do pridobivanja materialnih dobrin in plačevanje kongresov, ampak da naj bi prihajalo tudi do gotovinskih izplačil posameznim zdravnikom s strani dobaviteljev, in sicer odvisno seveda od količine nabave. Tam nekje od 6 in več procentov. Tako da, torej, iz tega sledi, da obstajajo sumi tudi koruptivnih dejanj oziroma vseh teh zaključkov, ki sem jih na začetku povedala.

VLOGA PODJETJA KB 1909

Na tem mestu se je treba seveda dotakniti tudi 3. in 4. točke našega poročila, ki govori o povezavi Mark Medicala iz Slovenije z italijansko finančno družbo KB 1909. Zadeve so sicer malo bolj zapletene, pa venda. Potrebno je povedati takole. Mark Medical je bila najprej ustanovljena kot družba Auremiana, d. o. o., v Sežani, in sicer bom pokazala zdaj, kakšno je bilo lastništvo tega podjetja v letu 2006, ko upada v samo preiskovalno komisijo. Auremiana ali Mark Medical, d. o. o., iz Slovenije je bil do leta 2006 v večinski lasti podjetja Vegafinanc, znanega prej tudi kot Proteus iz Luksemburga, ki ga naj bi ustanovil Safti in potem se torej Proteus poimenuje v Vega Finanz in je 70 % lastnik Auremiane. V tem letu 2006 se zgodijo oziroma že prej tudi določene spremembe, vendar je bil lastnik Auremiane tudi Mark, S. R. L., ki je italijansko podjetje in lastnik tega podjetja pa je KB 1909. V letu 2007 se zgodijo v tem lastništvu spremembe, in sicer v samo lastništvo Mark Medicala, slovenskega dela, vstopi KB 1909 tako, da naj bi od Vega Finanz odkupil 30 % delež, in sicer za milijon evrov. To se je zgodilo leta 2007. In potem teh 30 %, takoj po letu dni proda svojemu podjetju Mark v Italiji za 3 milijone. Torej, ta razlika, ki se tukaj pojavi, najprej odkupi KB, stopi v lastništvo Mark Medicala Slovenija s 30 % odkupi od Vega Finanz za milijon in tako leto in pol naj bi potem po vseh tistih finančnih njihovih podatkih pa prodal svojemu podjetju, hčerinskemu za 3 milijone. Torej, razlika v letu dni narejena je 2.000.300. Povezava v teh letih je s povezavo prej, ko sem razlagala, da je v letu od 2007 do 2009 oziroma 2020 Mark Medical pospešeno prodajal v Sloveniji žilne opornice, in sicer je prekoračil tudi tam več kot 2 milijona in pol samo preko javnih naročil, kaj šele preko naročilnic, tako da tukaj obstaja sum, da je ta denar, ki je bil pridobljen tudi na tak način, da se je kršil zakon o javnem naročilu, prihajal ravno mogoče tudi za takšne transakcije. Podobna zadeva se zgodi potem tudi v letu 2012, ko spet KB kupi delež od Vega Finanz za malo manj kot milijon in tako torej ponovno lahko sumimo to, da zaokroži denar.

Sedaj v letu 2007 se je s strani KB 1909 zgodila oziroma 2006 tudi ta zadeva, namreč KB 1909 odkupi tudi od Vega Finanz 51 % delež Distriesta. Če pogledate diagram, je podoben prejšnjemu. Namreč, Safti naj bi ustanovil Vega Finanz, ki ustanovi Distriest in ta postane lastnik Mladine. In na drugi strani je povezana tudi KB 1909. Zadeve so malo zapletene, ampak če pogledamo, KB 1909 je skupina, ki ima v svojem delu več področij. Tukaj bom pokazala dve področji, ki jih je obvladovala KB 1909 do konca leta 2015, in sicer takole, KB 1909 je torej finančna družba iz Italije, kateri lastniki so bili NLB sklad TRINKO in ostali družbeniki. KB 1909 je lastnica Mark Medicala v Italiji, 100 % lastnica Mark Medicala v Italiji in delno tudi lastnica Mark Medicala v Sloveniji. Dobiček, ki se je ustvarjal na medicinskem delu, morate vedeti, da ta medicinski del v KB 1909 naj bi vedno prinašal dobičke, se je, seveda, stekal do lastnikov. Lastniki so bili torej Mark Medical, S. P. A., in KB 1909 in na drugi strani tudi Vega Finanz iz Luksemburga, za katerega sicer še vedno ne vemo, kdo je lastnik. Dobički in vse tise zadeve, so se stekali do lastnikov. Na drugi strani KB 1909 je bila 31. 12. 2014 lastnica Distriesta, ki je lastnica Mladine, 57,30 % in tudi potem še Transmedia, ki je tudi lastnica Mladine.

Zakaj to razlagam? Mogoče zato, da smo v času preiskovalne komisije zaslišali tudi gospoda Perica, ki je šef uprave KB 1909 in gospoda Repovža, ki sta povedala nekako takole. Leta 2007 je KB 1909 kupila Mladino. Na kakšen način? Tako, da je KB 1909, naj bi, ampak izpričano je bilo iz dveh strani, torej gospoda Perica in gospoda Gregorja Repovža, posodila denar oziroma kreditirala gospoda Repovža z 200.000 evri in ta naj bi odkupil delež od drugega podjetja in ta delež, v Mladini, seveda, takoj nemudoma zdaj tisti ali naslednji dan, ne vem točno, ampak je bilo rečeno takoj, torej predal KB 1909. Na tem mestu se zato predlagamo pristojnim organom, da se preišče ta transakcija, zakaj KB 1909 ni sama kupila Mladine, ampak je imela posrednika, gospoda Repovža. Na samih preiskovalnih organih bo, da te zadeve preiščejo.

NAZNANITVE SUMOV KAZNIVIH DEJANJ

Za konec želim samo še povedati takole. Glede na navedena morebitna, torej na vse te skupne vmesne ugotovitve bo, seveda, s sklepom Državnega zbora, če bodo sklepi seveda sprejeti, preiskovalna komisija glede na zapisano poslala obvestilo o naznanitvi morebitnih sumov storitev kaznivih dejanj za več fizičnih in pravnih oseb. In sicer glede na zapisan v poročilu pošiljamo obvestilo o naznanitvi morebitnih sumov storitev kaznivih dejanj zoper mag. Bojana Urana, Darka Zormana, dr. Matjaža Bunca, dr. Vojka Kaniča, ker obstajajo sumi in indici storitev kaznivih dejanj po več členih Kazenskega zakonika. In sicer, neupravičene uporabe tujega premoženja, kaznivega dejanja goljufija, kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril, kaznivega dejanja davčne zatajitve, kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, kaznivega dejanja oškodovanje javnih sredstev, kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, kaznivega dejanja jemanja podkupnine in kaznivega dejanja krivičnega pričanja oziroma krive izpovedi.

Dr. Dragana Kovačiča, ker obstajajo sumi in indici naslednjih kaznivih dejanj: kaznivega dejanja nedovoljenega sprejemanja daril, kaznivega dejanja davčne zatajitve, kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, kaznivega dejanja jemanja podkupnine, kaznivega dejanja krivega pričanja oziroma krive izpovedbe. Mag. Simona Vrhunca in dr. Gregorja Pivca, ker obstajajo morebitni sumi in indici naslednjih kaznivih dejanj: kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic, kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev, kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in kaznivega dejanja jemanja podkupnin.

Seveda navedena morebitna kazniva dejanja pa bo morala dokazati nadaljnja preiskava pristojnih organov, v primerih potrjenega suma takšnih kaznivih dejanj pa bo zoper omenjenih fizičnih in pravnih oseb mogoče podati kazensko ovadbo, odvisno od ugotovitev pristojnih organov. Preiskovalna komisija glede na pregledano gradivo in izpričanost s strani zaslišanih prič predlaga, da pristojni organi raziščejo morebitne sume kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarskih dejavnostih, kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril ter kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in pa dajanja podkupnin za več pravnih oseb, in sicer za Mark Medical, d. o. o., odgovornih oseb v gospodarski družbi Mark Medical, d. o. o., odgovorni gospodarski družbi Bormiamed, d. o. o., odgovorni gospodarski družbi Vasc-Med in  Animus, d. o. o. Prav tako predlagamo, naj pristojni organi preiščejo morebitne sume storitve kaznivega dejanja protipravnega imenovanja konkurence za podjetje Castor in Salus ter kaznivega dejanja pranja denarja, kaznivega dejanja davčne zatajitve, kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev s strani odgovornih v gospodarski družbi KB 1909.

PREDLAGANI SKLEPI

Ob koncu objavljamo še 11 sklepov, ki jih je pripravila preiskovalna komisija in za katere pričakuje podporo vseh poslank in poslancev:

1. Državni zbor nalaga Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, da Vmesno poročilo, Dodatno vmesno poročilo in II. Dodatno vmesno posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu pri ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije in Specializiranemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije kot vlogo – naznanitev sumov storitev kaznivih dejanj na področju prodaja in nakupa žilnih opornic.
2. Državni zbor nalaga Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, da Vmesno poročilo, Dodatno vmesno poročilo in II. Dodatno vmesno poročilo posreduje na Generalni direktorat za konkurenco pri Evropski komisiji kot vlogo – naznanitev suma kršitve na področju uveljavljanje pravil konkurence po Pogodbi o delovanju Evropske unije UL C 326.
3. Državni zbor nalaga Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, da Vmesno poročilo, Dodatno vmesno poročilo in II. Dodatno vmesno poročilo posreduje Finančni upravi Republike Slovenije pri Ministrstvu za finance kot vlogo – naznanitev sumov kršitev na področju davčne utaje.
4. Državni zbor nalaga Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, da Vmesno poročilo, Dodatno vmesno in II. Dodatno vmesno poročilo posreduje Agenciji Republike Slovenije za varovanje konkurence kot vlogo – naznanitev sumov kršitev na področju kartelnega dogovarjanja in omejevanja konkurence.
5. Državni zbor nalaga Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, da Vmesno poročilo, Dodatno vmesno poročilo  in II. Dodatno vmesno poročilo posreduje Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov oddaje javnih Republike Slovenije kot vlogo – naznanitev sumov kršitve Zakona o javnem naročanju pri nabavi žilnih opornic v javnih zdravstvenih zavodih Univerzitetni klinični center Ljubljana in Univerzitetni klinični center Maribor pri nabavi žilnih opornic v letih od 2006-2016.
6. Državni zbor nalaga Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, da Vmesno poročilo, Dodatno vmesno poročilo in II. Dodatno vmesno poročilo posreduje Računskemu sodišču Republike Slovenije kot vlogo – za revizijo pravilnost in smotrnost poslovanja v javnih zdravstvenih zavodih Univerzitetni klinični center Ljubljana in Univerzitetni klinični center Maribor pri nabavi žilnih opornic v letih od 2006-2016.
7. Državni zbor nalaga Preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, da Vmesno poročilo, Dodatno vmesno in II. Dodatno vmesno poročilo posreduje na sedeže proizvajalcev žilnih opornic: Abbott, Medtronic, Biosensor, BostonScentific, Biotronik in HexaCath.
8. Državni zbor predlaga Specializiranemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, da Državnemu zboru redno poroča o napredku pri pregonu korupcije in kaznivih dejanj v predmetni zadevi hkrati z rednim letnim poročilom iz 148. člena ZDT-1-NPB5.
9. Državni zbor predlaga Državni revizijski komisiji za revizijo postopkov oddaje javnih Republike Slovenije, da Državnemu zboru redno poroča o napredku v predmetni zadevi hkrati z rednim letnim poročilo iz 68. in 69. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja.
10. Državni zbor predlaga Računskemu sodišču Republike Slovenije, da Državnemu zboru redno poroča o napredku v predmetni zadevi hkrati z rednim letnim poročilo iz 5. člena Zakona o računskem sodišču.
11. Državni zbor predlaga Javni agenciji za varovanje konkurence Republike Slovenije, da Državnemu zboru redno poroča o napredku v predmetni zadevi hkrati z rednim letnim poročilo v skladu z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence.