Glavna izziva na področju kakovosti zraka trdni delci in ozon
Na področju kakovosti zraka v Sloveniji v zadnjem obdobju največji izziv predstavljajo čezmerne ravni trdnih delcev PM 10 in ozona. Dnevna mejna vrednost za delce PM 10 je bila lani več kot 35-krat presežena na 10 merilnih mestih, ravni ozona pa so se glede na 2015 nekoliko znižale, ugotavlja Arso v letnem poročilu.
Slovenija se glede delcev PM 10 (trdni delci s premerom deset mikrometrov) uvršča med države EU z bolj onesnaženim zrakom in je v vrhu po izpustih delcev na prebivalca in tudi na enoto površine, v povzetku poročila o kakovosti zraka v Sloveniji v letu 2016 ugotavlja Agencija RS za okolje (Arso).
Visoki specifični izpusti delcev v Sloveniji so predvsem posledica močno razširjene uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah gospodinjstev. Dodatno na povišane ravni delcev v zraku vplivajo tudi neugodne vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije, kjer so pogosti izraziti temperaturni obrati.
Ravni delcev PM 10 so bile leta 2016 podobne kot leto poprej. Dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za te delce (35) je bilo preseženo na 10 merilnih mestih v urbanem okolju.
V celinskem delu Slovenije na urbanih merilnih mestih dopustno število preseganj ni bilo preseženo le na merilnih mestih Kranj, Hrastnik, Velenje in Maribor – Vrbanski plato. Na merilnih mestih na Primorskem dopustno število prekoračitev dnevne mejne vrednosti ni bilo preseženo. Največ, 66 preseganj, je bilo lani izmerjenih na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana center.
Letna mejna vrednost za delce PM 10 v letu 2016 na nobenem merilnem mestu ni presegla mejne vrednosti, čeprav se je povprečna letna raven teh delcev na postaji Ljubljana center zelo približala tej vrednosti.
Onesnaženost z ozonom ima v nasprotju z onesnaženostjo z delci izrazit regionalni značaj z odločilnim vplivom čezmejnega transporta onesnaženosti. Podatki kažejo, da je Slovenija ena izmed z ozonom bolj onesnaženih evropskih držav.
Lani so bile ravni ozona nekoliko nižje kot v letu 2015, kar na Arsu pripisujejo manj ugodnim meteorološkim pogojem za tvorbo ozona. Opozorilna urna vrednost v letu 2016 ni bila zabeležena na nobenem merilnem mestu.
Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom je največja na merilnih mestih izpostavljenih cestnemu prometu, ki je največji vir dušikovih oksidov. Glede na skladnost z mejnimi vrednostmi za dušikov dioksid Slovenija spada med manj onesnažene države Evrope. Čezmerna onesnaženost je bolj izrazit problem večjih mest in aglomeracij.
Dnevna mejna vrednost v Sloveniji v letu 2016 kot tudi v preteklih letih ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Letna mejna vrednost po letu 2014 ni prekoračena tudi na z dušikovimi oksidi najbolj obremenjeni merilni postaji Ljubljana center.
Arso v poročilu med drugim dodaja še, da v letu 2016 na vseh merilnih mestih v Sloveniji ni bila izmerjena niti ena prekoračitev urne mejne vrednosti za žveplov dioksid. Ravni benzena in ogljikovega monoksida so bile pod mejnimi vrednostmi, ravni benzo(a)pirena v urbanem okolju pa sta bili v letu 2016 na nivoju ciljne vrednosti, ki ni bila presežena.
Nekoliko povišane so ravni težkih kovin na merilnem mestu Žerjav v Mežiški dolini. Tam je raven svinca lani znašala dve tretjini mejne vrednosti, za nikelj in arzen pa so bile ravni v primerjavi s ciljnimi vrednostmi še nižje. Raven kadmija v zraku v Žerjavu medtem kaže trend naraščanja in je lani rahlo presegla ciljno vrednost.
Škodljive snovi v tla in površinske vode se lahko vnašajo tudi s padavinami. Onesnaženost in kislost padavin v Sloveniji, ki je predvsem pokazatelj regionalne kakovosti zraka, je manjša kot v povprečju v Evropi in kaže rahel trend izboljševanja, dodajajo na Arsu.