Borut Pahor: Zdravstveni sistem najbolj potreben prevetritve

0

Predsednik republike Borut Pahor je danes na prireditvi ob jubileju Zdravstvenega doma Ljubljana poudaril, da je med vsemi sistemi v državi zdravstveni najbolj potreben prevetritve. Pri tem pa je nujno ohraniti dobre prakse in zgled za izboljšanje poiskati tudi v tujini, da bi državljanom omogočili kakovostno in dostopno zdravstveno oskrbo, meni.

Pahor je na nujnost sprememb v zdravstvenem sistemu opozoril v nagovoru na prireditvi ob 50-letnici združitve Zdravstvenega doma Ljubljana v enoten zavod in ob 85-letnici prvega zdravstvenega doma v Ljubljani.

Javno izraženo nezadovoljstvo je po Pahorjevih navedbah največje na strani izvajalcev, ki s prstom kažejo na financerje in državo, opozarjajo pa tudi na korupcijo v svojih vrstah. Uporabniki se zatekajo k plačljivim zdravstvenim storitvam, tisti, ki si plačila ne morejo privoščiti in praviloma nimajo velike moči v javnem izražanju svojega nezadovoljstva, pa postajajo vedno bolj vdani v usodo in izpostavljeni tveganju, ali bo njihovo zdravljenje pravočasno, je opozoril predsednik republike.

Ker v zadnjih petnajstih letih ni bilo soglasja glede sistemskih sprememb, se po njegovem mnenju vedno znova lotevamo ad hoc ukrepov, ki sicer blažijo javnofinančne probleme, a hkrati zaostrujejo druge probleme, nakopičene v zdravstvenem sistemu.

Pahor meni, da mora pretežni del zdravstvenih dobrin ostati javna dobrina, država pa mora zagotoviti, da so prebivalcem dosegljive pod enakimi pogoji. Zakon mora biti pri tem jasen, katere zdravstvene storitve bodo javne in bodo kot pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za uporabnike v celoti brezplačne.

Ob določanju nove košarice pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja se moramo po njegovem mnenju zavedati spremenjene demografije, drugačnih zdravstvenih tveganj in tudi omejitev glede zmožnosti financiranja. Pahor se zato zavzema za dve košarici zdravstvenih pravic. V prvi, obsežnejši in za zdravje pomembnejši, bi bile storitve predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja in za posameznika na voljo brez plačila pri neposredni uporabi. “Druga je košarica tržnih zdravstvenih dobrin, ki bodo na voljo za plačilo in bodo lahko tudi predmet prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki jih bodo ponujale zasebne zdravstvene zavarovalnice,” je še pojasnil Pahor.

V obvezno zdravstveno zavarovanje naj bodo po njegovem mnenju vključeni vsi prebivalci, za tiste, ki tega ne zmorejo, pa mora poskrbeti država. Prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje se morajo prilagoditi obsegu zagotovljenih pravic, vendar je treba paziti, da se s tem ne bodo dodatno povečali stroški dela in poslabšala konkurenčnost gospodarstva.

Zavod za zdravstveno zavarovanje je po njegovem mnenju treba preoblikovati v javnofinančno blagajno. Poudaril je tudi, da se morajo izvajalci javnega zdravstva prilagajati demografskim, logističnim, infrastrukturnim in drugim novim potrebam.

“Javni zavodi naj opravljajo izključno dejavnost javne službe in dopolnilne dejavnosti, potrebne za opravljanje javne službe, in pri tem zasledujejo princip neprofitnega delovanja,” je še predlagal Pahor. Meni tudi, da mora vodstvo za rezultate prevzeti polno odgovornost.

Zaposleni v javnih zavodih bi po predsednikovem mnenju morali spoštovati konkurenčno prepoved oz. imajo v izjemnih primerih lahko tudi delno zaposlitev pri drugemu delodajalcu, če prvi delodajalec s tem soglaša. Delodajalec pa mora tudi predpisati ustrezne standarde in normative dela.

Zbrane je na prireditvi nagovoril tudi direktor ZD Ljubljana Rudi Dolšak. “Brez razvoja, raziskav, sodelovanja v mednarodnih organizacijah, sledenja tehničnemu in tehnološkemu napredku ne bo mogoče suvereno nadgrajevati slovenskega osnovnega zdravstva,” je opozoril. Prepričan je še, da so v ljubljanskem zdravstvenem domu sposobni nadaljevati tradicijo predhodnikov in izpolnjevati vizijo razvoja vrednot in kakovosti zdravljenja ter tako občanom omogočiti ustrezno in primerno pomoč tudi v prihodnje.

Strokovna direktorica ZD Ljubljana Tonka Poplas Susič je ob uvajanju novosti ter sledenju najnovejšim smernicam za boljšo oskrbo bolnikov poudarila še dobre medosebne odnose. Da sta v času nenehnih tehnoloških in demografskih sprememb bolj kot kadarkoli pomembna nenehno izobraževanje zdravstvenih delavcev in timsko delo, je izpostavila tudi predstavnica zdravstvene nege Robertina Benkovič.

Prireditve so se med drugimi udeležili tudi župan ljubljanske občine Zoran Janković državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Ana Medved, strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marija Pfeifer in predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik.

Ustanoviteljica ZD Ljubljana, največjega javnega zdravstvenega zavoda na primarnem nivoju v Sloveniji, je Mestna občina Ljubljana. Na leto v enotah ljubljanskega zdravstvenega doma beležijo okoli 2,5 milijona obiskov bolnikov. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen