Milosavljević prodajo Pro Plusa skupini United Group ocenil za največjo medijsko združitev v samostojni Sloveniji

Medijski strokovnjak Marko Milosavljević je povezavo skupine United Group in medijske hiše Pro Plus označil za “verjetno največjo in pomembno tovrstno združitev v slovenskem medijskem prostoru od osamosvojitve dalje”. Regulatorji bodo imeli zahtevno nalogo, saj bodo morali natančno preučiti vpliv nakupa na več trgih, je opozoril za STA.

Ob nakupu medijskega portfelja družbe CME v Sloveniji in na Hrvaškem, ki prek Pro Plusa vključuje POP TV in Kanal A, se po trditvah Milosavljevića zagotovo zastavlja kar nekaj vprašanj. Zlasti zato, ker podobnih primerov v Sloveniji ni. Tako se s tem po njegovem mnenju ne morejo primerjati ustanovitev Planet TV s strani Telekoma ali Delov prevzem Večera.

Prevzem, če bo izpeljan do konca, bo imel pomemben učinek, ne le zaradi ekonomske moči in velikosti posla, ampak tudi na različnih upoštevnih trgih z vidika regulacije, je dejal. “Gre za akterja, ki delujeta na nizu upoštevnih trgov – telekomunikacijskem in internetnem trgu, trgu plačljivih storitev, trgu storitev na zahtevo, trgu televizijskih storitev, trgu kabelskih storitev, trgu različnih vsebin, od splošne ponudbe do plačljivih filmskih vsebin, športnih vsebin, športnih pravic in tako naprej,” je naštel.

Gre za preplet najrazličnejših stvari, ki jih sodobna tehnologija ponuja, je dodal. “Takšna korporacija, takšen konglomerat lahko vpliva na oglaševalski trg, na naročnike, ponudnike na vsaj desetih različnih upoštevnih trgih,” je ocenil Milosavljević, sicer profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede.

Zaradi kompleksnosti zadeva tako terja natančno analizo. Upa, da bodo pristojni regulatorji, ki morajo potrditi prevzem, to tokrat storili “z ustreznim poznavanjem medijskega področja”, je dejal in dodal, da je Javna agencija RS za varstvo konkurence posamezne primere s svetovnega medijskega vidika kdaj že analizirala na precej nenavaden način. Merila, ki so jih uporabili, denimo že v primeru prevzema Dela, so bili specifični, “da ne rečem problematični”.

Ob tem je Milosavljević še izrazil upanje, da se bodo regulatorji pri natančni preučitvi ravnali po precedenčnih evropskih primerih in upoštevali specifičnosti slovenskega medijskega trga. Spomnil je sicer na lanski odmeven primer združitve čez lužo, ameriškega telekoma AT&T skupine Time Warner, o kateri odloča Ameriška zvezna komisija FCC. Ta primer po njegovi oceni ponuja relevanten strokovni okvir za razmislek, četudi ZDA s pravnega zgleda niso zavezujoč prostor za Slovenijo.

Milosavljević sicer ne more oceniti, ali bodo posledice nakupa pozitivne ali negativne za slovenski medijski prostor. “Vsaka porast moči, naj bo to tržna, v medijskem primeru pa politična ter vpliva na pluralnost in oglaševalski trg, je gotovo potencialno nevarna,” je ocenil.

Po njegovem prepričanju bodo mnogi kritični tudi v smislu, da Slovenija s svojim majhnim trgom “ne ponuja nekih možnosti ekonomije obsega”, kjer se tovrstne regionalne povezave ne morejo kosati s korporacijami, kot je Time Warner na eni strani, ter spletnimi ponudniki in digitalnimi platformami, kot sta Google in Facebook, na drugi strani. “Mikro mediji gotovo težje funkcionirajo in delujejo,” je še dodal. (sta)