V Sloveniji med družinami z otroki prevladujejo družine z enim otrokom

Generalna skupščina Združenih narodov je 15. maj razglasila za mednarodni dan družin. Letos je v središču pozornosti vloga družine in družinske politike pri spodbujanju učenja v zgodnjem otroštvu in tudi vseživljenjskega učenja ter blaginji vseh družinskih članov, so poudarili na Sursu.

Po podatkih iz registrskega popisa prebivalstva je bilo v začetku leta 2015 v Sloveniji 576.177 družin. V vsaki so bili povprečno po trije člani. Najpogostejši tip družine je bil zakonski par z otroki, teh je bilo več kot 224.000 ali 39 odstotkov vseh, vendar se število takih družin številčno zmanjšuje že od leta 1991. V zadnjih letih se je najbolj povečalo število zunajzakonskih skupnosti, in te so v začetku 2015 predstavljale 13 odstotkov vseh družin v Sloveniji.

V začetku leta 2015 je bila po podatkih Sursa vsaka četrta družina v Sloveniji enostarševska, tretjina teh družin (32 odstotkov oziroma 25.000) je živela pod pragom tveganja revščine. Živeli so v slabših stanovanjskih razmerah in so si težje kot druge družine privoščili počitnice ali nepričakovane izdatke. Skoraj polovica enostarševskih družin je težko preživela s svojimi prihodki.

Na Sursu so ob teh podatkih poudarili, da je treba še posebej najranljivejšim družinam zagotoviti ustrezno obliko pomoči, saj so trdne in dobro delujoče družine, take, ki so otroku v oporo, bistvene za otrokovo duševno počutje in le take družine lahko dobro vplivajo na blaginjo otrok in njihove šolske dosežke.

Slovenske družine so v 2015 imele v povprečju 1,16 otroka oziroma 1,56 otroka, če upoštevamo le družine z otroki. Več kot polovica je bilo družin z enim otrokom (55 odstotkov), dobra tretjina pa takih z dvema otrokoma (36 odstotkov). Družin z le predšolskimi otroki je bilo 15 odstotkov od vseh družin z otroki ali 65.000.

Letošnji dan družin opozarja tudi na vlogo vseh skrbnikov v družinah, torej staršev, starih staršev in sorojencev in na pomembnost izobraževanja staršev za blaginjo otrok. Za zgled postavlja tudi že uveljavljene oblike usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, ki so se izkazale kot dobre prakse. Delovne razmere, v katerih delajo starši, namreč vplivajo na zmožnost njihove aktivne vloge pri izobraževanju otrok.

Da bi to lahko izvajali v čim večji meri, po navedbah Sursa potrebujemo prijazno družinsko politiko, ki omogoča usklajevati družinsko in poklicno življenje v čim večji meri, to je upoštevanje zasebnih potreb v poklicnem življenju.

Težavnost usklajevanja zasebnih in poklicnih obveznosti se odraža v porabi in delitvi časa, pri upoštevanju osebnih potreb v poklicni sferi in pri usklajevanju potreb družinskega življenja s poklicnimi aktivnostmi.

Skrb za otroka je še vedno predvsem naloga žensk. To potrjujejo tudi podatki o izrabi dopusta za nego in varstvo otrok, o delu s krajšim delovnim časom od polnega in o odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana. Lani je v Sloveniji izrabilo pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva približno 14.500 staršev in njihovo število se iz leta v leto povečuje. Za izrabo očetovskega dopusta (do 15 dni) se je tedaj odločilo 16.300 očetov, 1200 tudi za izrabo dopusta za nego in varstvo otroka.

Drugi poudarek letošnjega dneva družin je namenjen spodbujanju izobraževanja v obdobju do vključitve v osnovnošolsko izobraževanje. V Sloveniji je bil v šolskem letu 2015/16 v vrtce vključenih 78 odstotkov otrok v starosti od enega do pet let. V zadnjih desetih letih, od šolskega leta 2006/07 do šolskega leta 2015/16, se je število otrok, vključenih v vrtce, povečalo skoraj za polovico (47 odstotkov), in sicer z 58.000 na 85.000, kažejo statistični podatki.

Med otroki, vključenimi v vrtec, je v vsakem posameznem šolskem letu najnižji delež otrok, starih eno leto (45 odstotkov); z vsakim letom starosti je delež otrok v vrtcih višji in pri starosti pet let je bilo v šolskem letu 2015/16 v vrtec vključenih 92 odstotkov otrok te starosti.

Ob tem so na Sursu navedli, da sta se med državami članicami EU v 2015 vključevanja otrok, starih dveh let, v vrtce najintenzivneje lotili Danska (91-odstotna vključenost) in Švedska (87-odstotna vključenost). Pri starosti pet let je bilo v zgodnje oblike izobraževanja v večini držav vključenih več kot 90 odstotkov vseh otrok te starosti.

V predšolsko vzgojo in izobraževanje v vrtcih je bilo vključenih 40.774 otrok, starih štiri in pet let, ali 91 odstotkov vseh otrok te starosti. Evropski strateški cilj, zapisan v dokumentu Izobraževanje in usposabljanje 2020, po navedbah Sursa predvideva, da naj bi bilo v predšolsko izobraževanje vključenih 95 odstotkov otrok te starosti. Kot so izpostavili, Slovenija tega cilja še ni dosegla. (sta)