Razkritje: Največ opranih evrov ruskega izvora v Sloveniji na račune NLB!
Mednarodna novinarska organizacija OCCRP, ruski časnik in partnerji so danes začeli objavljati podatke o tem, kako je bilo v EU opranih več kot 20 milijard evrov ruskega izvora. V Slovenijo se je med letoma 2012 in 2014 nateklo okoli 15 milijonov evrov v 56 transakcijah na bančne račune osmih bank, ugotovitve raziskave danes razkriva Delo.
Leto dni po razkritju Panamskih dokumentov so podatke o pranju denarja pridobili novinarji OCCRP (Organized Crime and Corruption Reporting Project), ruskega časnika Nova Gazeta in partnerji. Kot danes navaja Delo, je v Sloveniji najvišja posamezna transakcija znašala 1,2 milijona evrov, in sicer kot plačilo za dejansko opravljen posel v Čečeniji.
Največ plačil je med letoma 2012 in 2014 prišlo na račune NLB, in sicer 15 nakazil v skupni vrednosti 5,5 milijona evrov. Med bankami časnik omenja in opisuje posle še v Deželni banki Slovenija, Sberbank ter Factor banki ter navaja, katera podjetja v Sloveniji so prejela denar. Ob tem napoveduje, da bo zgodbo o pomembnejših prejemnikih objavil v prihodnjih dneh.
V bankah so za časnik povedali, da spoštujejo nacionalne in evropske predpise o preprečevanju pranja denarja, da njihovo delovanje nadzirajo ministrstvo za finance, Urad RS za preprečevanje pranja denarja in Banka Slovenije. V NLB so med drugim priznali, da so njihovi notranji nadzorni mehanizmi v letih 2012 in 2013 zaznali sumljive transakcije in da so izvedli postopke po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
V NLB so po navedbah časnika vsa plačila izvedle štiri slamnate družbe iz Velike Britanije in s Cipra. To je bila sicer običajna pot denarja iz Rusije, ki je romal prek slamnatih družb iz teh dveh držav ali tudi Nove Zelandije na bančne račune v vzhodni Evropi in do bank po vsem svetu. Denar je končal pri ruskih poslovnežih ter lastnikih skupin, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, inženiringom, informacijsko tehnologijo in bančništvom, piše Delo.
V Transparency International Slovenia (TI Slovenia) so ugotovili, da gre še za en škandal, ki kaže na nujnost sprememb. “Odločevalci po vsem svetu bodo morali pokazati ukrepe proti takim praksam,” je poudaril Sebastijan Peterka iz TI Slovenia. V organizaciji pričakujejo, da bodo slovenski organi pregona preverili vse razpoložljive informacije v medijih in ukrepali, če gre v katerem od primerov za kazniva dejanja.
Kot so v uradu za preprečevanje pranja denarja povedali za časnik, Moldavija, Latvija ali Velika Britanija, ki se jih omenja v zgodbah o pranju denarja, niso uvrščene na t.i. črni seznam držav, v in iz katerih sistematično spremljajo transakcije. Seznam se oblikuje na podlagi ugotovitev mednarodnih organizacij, a te vsaj v zvezi z Moldavijo niso ugotovile sistemskih pomanjkljivosti. Konkretnih primerov pa ne komentirajo, so dodali.
Afera po mnenju TI Slovenia ponovno kaže tudi na potrebo po večji transparentnosti dejanskega lastništva podjetij. Raziskave namreč že leta kažejo, da se anonimnost lastništva zlorablja za mnoge negativne pojave. “Že mesece se odločevalci v Evropi prerekajo o tem, ali bi registre dejanskega lastništva odprli javnosti ali ne. Sedaj so dobili še en odločen signal, ki ga ne smejo prezreti,” je izpostavil Peterka. (sta)
