Britanski finančni minister: Britansko gospodarstvo bo letos raslo bolj od pričakovanj
Britanski finančni minister Philip Hammond je danes dejal, da bo britanski BDP letos zrasel za dva odstotka, kar je 0,6 odstotne točke več od novembrske napovedi. Kot je poudaril ob predstavitvi predloga državnega proračuna za letos, še posebej zaradi bližajočega se brexita ne smejo sloneti na preteklih dosežkih, zato so pripravili vrsto ukrepov.
“Nenehno se moramo osredotočati na ohranjanje Velike Britanije v samem vrhu svetovnega gospodarstva. Primanjkljaj se je znižal, a je javni dolg še vedno visok. Zaposlenost se je povečala, produktivnost pa vztraja trmasto nizko,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Hammond.
Prihodnje leto bo britanski BDP po njegovih ocenah zrasel za 1,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj od prvotnih predvidevanj. Med vladnimi ukrepi za povečanje gospodarske rasti je Hammond sicer izpostavil nove investicije v šolstvo. Te naj bi bile težke več kot pol milijarde funtov (570 milijonov evrov) ter med drugim usmerjene v gradnjo novih šol in obnovo obstoječih.
Javno zadolževanje se bo po Hammondovih besedah letos občutno zmanjšalo, in sicer na 51,7 milijarde funtov (60 milijard evrov), kar je za 16,3 milijarde funtov manjši znesek kot lani. Funt, ki je po izglasovanem brexitu krepko strmoglavil, je po Hammondovi predstavitvi revidiranih podatkov nekoliko pridobil na vrednosti.
Britanska premierka Theresa May je napovedala, da bo postopek izstopa države iz EU uradno zagnala do konca marca. To stori s sprožitvijo 50. člena lizbonske pogodbe. Ta člen določa, da članica, ki se odloči za izstop, o svoji nameri obvesti Evropski svet. Nato odhajajoča članica in preostale članice sklenejo sporazum, ki ureja njen izstop ob upoštevanju okvira njenega prihodnjega odnosa z unijo. To je treba storiti v dveh letih, razen če se voditelji članic soglasno odločijo, da to obdobje podaljšajo.
Ob vsem tem se vedno bolj pojavlja vprašanje, kakšno ceno bo moral Otok plačati za izstop iz povezave. Po navedbah virov v Bruslju, na katere se sklicuje AFP, bi lahko Bruselj Londonu v zvezi z britanskim deležem odprtih obveznosti unije izstavil “račun” v vrednosti do 60 milijard evrov. (sta)